Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Mednarodna glasbena industrija 20. stoletja

S smernicami zahodne popularne glasbe so se v drugi polovici 20. stoletja združile številne svetovne glasbene kulture. Tako se je arabska glasba s svojimi značilnimi glasbili in načinom petja povezala z jazzom, rockom, hip hopom in tako dalje. Prva arabska skladba, ki je postala mednarodna pop uspešnica, se je pojavila relativno pozno, leta 1996. To je bil crossover Habibi ya nour el ain (Draga, ti si plamen v mojih očeh), ki ga je zapel Amr Diab. Poišči skladbo na spletu in razmisli, katere glasbene prvine so pomešane v njej.

V tretjem tisočletju postaja popularna glasba nekdaj eksotičnih dežel čedalje bolj podobna zahodni popularni glasbi. Idejno se vse manj napaja iz njihovih narodnih glasbenih virov. Včasih se takšna glasba od naše razlikuje le še v besedilu, ki je peto v drugem jeziku. Če je celo zapeta v angleškem jeziku, potem je njeno narodno poreklo povsem izginilo in se potopilo v globalno porabniško pragmatiko. Na spletu poišči sodobni j-pop, k-pop, c-pop in jih med seboj primerjaj.

Kaj si predstavljaš pod pojmom avantgardna glasba in kako umeščamo ta pojem v okvir popularne glasbe?

Slovenija je bila do osamosvojitve leta 1991 del jugoslovanskega glasbenega trga, zato je generacijam, rojenim do tega datuma, popularna glasba naših nekdanjih bratskih narodov razmeroma blizu.

Zvezdniki nekdanje jugoslovanske popularne glasbe so bili Zdravko Čolić, Mišo Kovač, Tereza Kesovija, Josipa Lisac, Oliver Dragojević, Đorđe Balašević, Massimo Savić, Goran Bregović, Bora Đorđević in tako dalje. Jugoslavija se je preizkusila v vseh trendovskih glasbenih zvrsteh.

Splet lahko slabo znanega glasbenika v trenutku spremeni v zvezdnika, tudi v primeru negativne reklame, češ da je njegova »glasba tako slaba, da je zaradi tega dobra«. Videospot Kuća poso makedonskega pevca Ekrema Jevrića si je nemudoma po objavi na portalu YouTube ogledalo več milijonov prebivalcev nekdanje Jugoslavije. Oglej si ga tudi ti. Kako bi analiziral to glasbo?

Pojavlja se vse več držav, ki so svoje kulturne vrednote poenotile do te mere, da je njihov glasbeni izraz podoben ali enak izrazom drugih narodov. Samonikla kultura predstavlja osnovno identiteto naroda, ki živi pod okriljem ene države, brez nje bi bila država samo podjetje. Zlitje kultur bo pogojevalo nastanek novih političnih ureditev sveta.

»Kdor ničesar ne ve, ničesar nima rad. Kdor ne zna ničesar, ničesar ne razume. Kdor ničesar ne razume, je brez vrednosti. Bolj lahko ljubimo tisto, kar bolje poznamo.« Paracelzij

<NAZAJ
>NAPREJ208/248