Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila


Barve povezujemo z lastnostmi materialov, ki nas obkrožajo, zato jih doživljamo večplastno. Z njimi lahko poudarimo prostor, izraznost in kompozicijo v sliki, grafičnih dizajnih, kipih, interjerjih ... Barvne harmonije ustvarjamo z barvnimi nasprotji (kontrasti) in sorodnimi barvami. Barve so najskrivnostnejši element likovnih del, ki ima nezaveden učinek na gledalca.


Oblika je vez med idejo in izvedbo v likovnem delu. Odraža miselni proces avtorja, njegovo spretnost v oblikovanju materialov in kompromis s fizikalnimi lastnostmi okolja, v katerem se nahaja.

{RAZLOŽI; Si kdaj opazoval oblike v naravi? Naštej nekaj primerov in poskušaj razložiti, kako so te oblike nastale?}

V ustvarjalnem procesu lahko preproste oblike sestavljamo v bolj kompleksne in obratno.

Skrajna poenostavitev oblik v tako imenovane praoblike je posledica analitičnega miselnega procesa, ko s preprostimi analogijami razlagamo kompleksne pojave.

{RAZMISLI; Bi znal našteti 2D- in 3D-praoblike? Spomni se geometrije ...}

Oblike lahko upodabljamo realistično (kompleksno) ali abstraktno (poenostavljeno). Forma je odnos ene oblike do druge.

Ploskev se lahko pojavi v likovnem delu kot podlaga, plašč in lik. Kljub njeni osnovni dvodimenzionalnosti jo v 3D-prostoru lahko krivimo, lomimo, sekamo, sestavljamo, prepletamo ... Iz ploskev so sestavljena geometrijska telesa (poliedri), če jih zavrtimo okoli osi, pa kupole (elipsoidi), svitki (torusi), lijaki ...

Ploskve kot podlage in vrste formatov (listov, platen, tabel) najdemo predvsem na risbah in slikah. Digitalne ploskve se lahko uporabljajo kot testerji v simulatorjih, v dizajnu pa kot plašči tekstur za 3D-vizualizacijo objektov ali likov v računalniških igrah. Ploskve kot podlage in vrste formatov (listov, platen, tabel) najdemo predvsem na risbah in slikah.





<NAZAJ
>NAPREJ21/237