Barve povezujemo z lastnostmi materialov, ki nas obkrožajo, zato jih doživljamo večplastno. Z njimi lahko poudarimo prostor, izraznost in kompozicijo v sliki, grafičnih dizajnih, kipih, interjerjih ... Barvne harmonije ustvarjamo z barvnimi nasprotji (kontrasti) in sorodnimi barvami. Barve so najskrivnostnejši element likovnih del, ki ima nezaveden učinek na gledalca.
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
|
{RAZLOŽI; Si kdaj opazoval oblike v naravi? Naštej nekaj primerov in poskušaj razložiti, kako so te oblike nastale?}
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
V ustvarjalnem procesu lahko preproste oblike sestavljamo v bolj kompleksne in obratno.
Skrajna poenostavitev oblik v tako imenovane praoblike je posledica analitičnega miselnega procesa, ko s preprostimi analogijami razlagamo kompleksne pojave.
{RAZMISLI; Bi znal našteti 2D- in 3D-praoblike? Spomni se geometrije ...}
Oblike lahko upodabljamo realistično (kompleksno) ali abstraktno (poenostavljeno). Forma je odnos ene oblike do druge.
Ploskev se lahko pojavi v likovnem delu kot podlaga, plašč in
lik. Kljub njeni osnovni dvodimenzionalnosti jo v 3D-prostoru lahko
krivimo, lomimo, sekamo, sestavljamo, prepletamo ... Iz ploskev so
sestavljena geometrijska telesa (poliedri), če jih zavrtimo okoli osi, pa kupole (elipsoidi), svitki (torusi), lijaki ...
Ploskve kot podlage in vrste formatov (listov, platen, tabel)
najdemo predvsem na risbah in slikah. Digitalne ploskve se lahko
uporabljajo kot testerji v simulatorjih, v dizajnu pa kot plašči
tekstur za 3D-vizualizacijo objektov ali likov v računalniških
igrah. Ploskve kot podlage in vrste formatov (listov, platen, tabel)
najdemo predvsem na risbah in slikah.
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |