Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

LIKOVNE SPREMENLJIVKE

Lastnosti, vlogo in razporejanje oblik ter drugih likovnih prvin znotraj likovnih del določamo z likovnimi spremenljivkami. Poznamo jih sedem.

Tekstura je površinska lastnost materiala. Na kipih je lahko resnična (pristna), na slikah in risbah pa največkrat simulira površino (kot iluzija) materialov, ki tam niso fizično prisotni.






Realna tekstura
Iluzija teksture
Raster
Faktura
Patina

Število ima v likovnih delih pomembno simbolično in kompozicijsko vlogo. Količina upodobljenih figur, predmetov, objektov ... vpliva na njihove odnose in medsebojno privlačnost. Simbolična vrednost določenih števil pa je lahko predmet vsebinske interpretacije upodobljenega motiva.

Velikost likovnega dela vzpostavlja hierarhijo v prostoru, v katerega ga postavimo. Določa, ali je videti bližje ali oddaljeno. Če je večje od okolice, deluje prevladujoče, če je na isti višini, enakovredno, če je manjše, pa podrejeno. Velikost elementov v kompoziciji je vedno relativna glede na okolico in položaj opazovalca.

Gostota elementov v likovni kompoziciji ustvarja rastre in ritme. Ti se lahko stopnjujejo v prostor, se prelivajo, plastijo ... Gostota določa razmik med črkami, besedami, vrsticami na tiskani strani. Večje množice elementov pritegnejo pogled opazovalca.

Smer je vezana na prostor in našo orientacijo v njem. Navpična (vertikalna) je statična, vodoravna (horizontalna) je pasivna, poševna (diagonalna) je dinamična. V likovnih delih s smerjo oblikujemo silnice v kompoziciji, vodimo prostor v globino, ustvarjamo mreže (vodila) ...

Položaj oziroma razporejanje likovnih elementov in enot v kompoziciji določa njihov pomen in odnose. Navezuje se na vse predhodno opisane likovne spremenljivke, še posebej pa vpliva na doživljanje likovne teže.

Likovna teža v kompoziciji temelji na primerjavi elementov, ki v njej nastopajo. Zanimive, strnjene, preproste, zaprte oblike in izstopajoče barve usmerjajo nase pogled gledalca. Likovna teža določa, kaj je pomembnejše in kje se nahaja v formatu.

Prikaz razporeditve tekstur, števil, velikosti, gostote, smeri položaja in likovne teže na različnih kombinacijah.

<NAZAJ
>NAPREJ23/237