3D-skeniranje je digitalno zajemanje oblik, katerega rezultat je digitalno izrisana 3D-površina modela, pri zelo kompleksnih metodah pa celo 3D-notranjost. Površino modela skener (optični čitalnik) zajema z laserskim žarkom ali s pomočjo bele svetlobe. Skenerje ločimo glede na kakovost in vrsto zajemanja modela in njihov namen. Zajamemo (posnamemo) lahko obliko (lupino) zgradb in terena, vozil in večjih predmetov, površino človeškega telesa in manjše predmete. Posnamemo pa lahko tudi notranjo strukturo, kot je to značilno za magnetno resonanco.
{RAZMISLI; Kakšna je notranjost hrošča rogača, ki ga posnamemo z magnetno resonanco?}
3D - skenirani notranji organi človeka
Skeniranje je zanimivo za likovno prakso zato, ker lahko model najprej izdelamo ročno (na primer v glini) in ga nato s skeniranjem zapišemo v obliko, ki jo lahko uporabimo v digitalnem okolju.
3D-tisk omogoča izdelavo predmetov in objektov v tretji dimenziji. V primerjavi z običajnimi 2D-tiskalniki, lahko 3D-tiskalniki tiskajo v treh dimenzijah.
Z uporabo različnih tehnik 3D-tiskanja lahko ustvarimo različne predmete. Vsekakor pa poleg tiskalne naprave potrebujemo digitalni 3D-model, ki mora biti primerno pripravljen za tisk. Na primer: pravilno zaprt, brez špranj in raznih napak. Shranjen v primerni obliki zapisa, na primer *.stl ...
Kot najbolj razširjen material za 3D-tisk se uporablja vrsta termoplastik. 3D-tiskanje pa poteka tudi v drugih materialih, kot so: keramika, steklo, vrsta kovin in celo beton, papir, lesna vlakna ter živila ...
|
3D-tiskanje s termo-plastičnim materialom, leto 2014 |
![]() |
![]() |
![]() |
Tiskanje v eni |
Tiskanje v več barvah/materialih |
Imitacija materialov |