Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Favele

Južna Amerika je kontinent z velikim številom milijonskih mest in redko poseljenim podeželjem. Preseljevanje iz podeželja povzroča prenaseljenost mest. 82 % prebivalstva Južne Amerike živi v mestnih.
Večina prebivalcev iz podeželja je revnih, v mesta se preseljujejo v iščoč službe in boljše življenje. Na robu mest rastejo revne četrti, ki jih v Južni Ameriki imenujejo favele. To so predeli mest, ki nimajo vodovodne napeljave, sanitarij, kanalizacije, zdravstvene oskrbe, ponekod niti elektrike. Naselje je nezakonito. Umrljivost je zaradi slabih higienskih pogojev velika. V favelah imajo oblast tolpe, državni zakoni se ne spoštujejo. Policija si v favele niti ne upa.

Favela v Braziliji Vojska občasno preišče favele.

Oglej si gornji fotografiji in v spodnjem odstavku vpiši manjkajoče besede.

Ko se mesto hoče širiti , na obrobju trči na favele . Zato vojska prežene {stanovalce;prebivalce;ljudi} , barakarsko {naselje;četrt;sosesko} zravnajo buldožerji, bagri začnejo kopati gradbeno jamo, pregnani prebivalci pa se zatečejo v eno od drugih favel ali zgradijo novo.

Na desni sliki vidimo oborožene vojake na ulicah favel .

Na ulice favel si zaradi kriminala upajo v večjih skupinah le oboroženi vojaki, policisti pa le izjemoma.

Revščina, beračenje in brezdomstvo so že od nekdaj stalnice večjih mest. Ampak skrb vzbujajoče je nihovo hitro naraščanje in obsežnost.

Ollanta Humala

Ollanta Moisés Humala Tasso je perujski predsednik s koreninami staroselskega ljudstva Kečua. Njegov oče pripada etnični skupini, ki je pred prihodom belcev živela na območju Peruja, Bolivije, Ekvadorja, Čila, Kolumbije in Argentine. Danes šteje skupina okoli 10 milijonov prebivalcev. Od leta 1969 je kečujski jezik, poleg španščine, uradni jezik Peruja.

Kečujka z otrokom - Peru

 

Najbolj pogosti razlogi, da se je prebivalstvo množično priseljevalo v mesta, so: 

  • Revščina podeželskega prebivalstva, ki mu prihodek od kmetijstva ne zadošča za preživetje.
  • Postopna industrializacija kmetijstva; uvajanje strojnega oz. mehaniziranega kmetijstva, ki potrebuje malo delavcev.
  • Nizke odkupne cene pridelkov.
  • Izrivanje podeželskega prebivalstva zaradi gradnje cest in rudnikov ali uvajanja plantažnega kmetijstva.

<NAZAJ
>NAPREJ137/177