Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Površje dinarskokraških pokrajin

Dinarskokraške pokrajine delimo na visoke in nizke planote, hribovja ter vmesna kraška polja in podolja.

Na interaktivnem zemljevidu izberi reliefne enote Dinarskokraških pokrajin.
Ob kliku na ime se odpre okvirček s fotografijo in opisom izbrane reliefne enote.




Trnovski gozd

Trnovski gozd je visoka kraška planota v severozahodnem delu Dinarskokraških pokrajin. Na planoti je Smrekova draga, ki je ena od največjih globeli Trnovskega gozda. Znana je kot značilen primer mrazišča s toplotnim in rastlinskih obratom. Zaradi usedanja hladnega zraka v dno zaprtih dolin (vrtač) temperatura narašča z višino - ravno obratno kot v gorah. Rezultat tega zanimivega pojava je tudi obrnjeno zaporedje rastlinskih pasov.

Trnovski gozd - rastlinski obrat




Hrušica

Hrušica je z gozdom porasla visoka kraška planota. Na planoti in njenem obrobju je mnogo kraških jam. Hrušico poraščajo jelovo-bukovi gozdovi. Planota velja za enega večjih sklenjenih gozdnih območij v Sloveniji. Za lažje spravilo lesa je planota prepredena z gostim omrežjem gozdnih cest.

Hrušica




Snežnik

Je visoka kraška planota z močno zakraselim površjem. Od površinskih kraških oblik so najpogostejše vrtače, brezna, žlebiči in škraplje.

 Snežnik, v višjih legah je poraščen s ruševjem




Nanos

Je visoka kraška planota s strmo odrezanim robom. Na planoti so številne vrtače, brezna in jame.

Nanos




Pivško podolje

Pivka ali Pivško podolje je nižji svet ob reki Pivki, obdan z visokimi kraškimi planotami. Najširši del podolja imenujemo Postojnska kotlina ali Postojnsko polje. Zgornja Pivka obsega pretežno kraški svet med Prestrankom in Šembijami, Spodnja Pivka pa leži ob stalnem toku Pivke od Prestranka proti Postojni, predvsem pa v porečju Nanoščice. Ta del je sestavljen iz flišnih kamnin. Po Pivškem podolju poteka tudi razvodnica med Črnim in Jadranskim morjem.

Pivška kotlina




Notranjsko podolje

Notranjsko podolje je nekaj kilometrov širok pas nižjega sveta med visokimi kraškimi planotami. Sestavlja ga niz kraških polj (Babno, Loško, Cerkniško, Unško–Rakovško in Planinsko polje). Po njih se pretakajo ponikalnice, katerih vode napajajo Ljubljanico. Ob podzemnih vodnih tokovih med Loškim, Cerkniškim, Planinskim in Postojnskim poljem so nastale najdaljše slovenske vodne jame (Križna jama, Karlovica, Planinska in Najdena jama, Logarček, Postojnska jama).

Planinska jama




Dolenjsko podolje

Dolenjsko podolje je nižji svet, ki ga sestavljajo Grosupeljsko kraško polje, Stiški kot, Dobska uvala, Trebanjsko podolje in Mirnopeška dolina. Površje sestavljajo naplavine ponikalnic, med katerimi je najdaljša Temenica, vmesni vzpeti predeli so izrazito zakraseli. Vode pritekajo v podolje s severa, z večinoma neprepustnega Posavskega hribovja.

Grosupeljsko polje in Grosuplje v ozadju




Kočevski rog

Kočevski rog je visoka kraška planota na jugu Slovenije. Tukaj so nekatera zavarovana območja pragozda, kjer se gozd obnavlja po naravni poti, brez posegov človeka.



Kočevski rog




Bela krajina

Bela krajina je nizka kraška planota med Kočevskim rogom, Gorjanci in reko Kolpo.



Bela krajina


<NAZAJ
>NAPREJ182/241