Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Površinski kraški pojavi

Površinski kraški pojavi nastanejo na kraškem površju kot posledica kemičnega razpadanja oz. korozije.

Med najpogostejše kraške oblike spadajo manjše okroglaste kotanje, ki jih imenujemo vrtače. Njihovo dno je ravno in prekrito s prstjo. Na dnu so pogosto obdelovalne površine; z globoko lego tudi zaščitene pred vetrom.

Naslednja reliefna oblika so uvale. To so površinske kotanje z neravnim dnom; večje od vrtače in manjše od kraškega polja.  Primer je uvala Retje, ki je široka do 250 m in dolga približno 1,7 km. Dno uvale je občasno poplavljeno, večinoma pa jo prerašča travnik.

Kraška polja so kotanje z ravnim dnom, z vseh strani obdane z višjimi vzpetinami (planotami, hribovji) in povečini površinsko tekočo vodo (reka na polju ne teče naravnost, ampak dela zavoje in okljuke), ki na enem koncu polja izvira in na drugem ponikne v kraško podzemlje. Dno kraškega polja zaradi pogostih poplav ni primerno za poljedelstvo in poselitev, zato je večina naselij, njiv in boljših travnikov na robovih polj. Najbolj znana kraška polja so Cerkniško, Planinsko, Babno, Kočevsko.

 

Škraplje in žlebiči sta površinski kraški reliefni obliki. Škraplje nastanejo zaradi korozije ob ploskvah razpok manj odpornih kamnin, žlebiči pa so vzporedne podolgovate vdolbine, ki jih izoblikuje padavinska voda, ko odteka po najbolj strmih delih stene.

 

Spodnja shema prikazuje površinske in podzemske kraške oblike. S klikom na modro piko se ti bo prikazal opis kraških oblik.



Kraški izvir

Kraški izvir je mesto, kjer podzemna kraška voda priteka na površje.

Izvir Krupe v Beli krajini


Suha dolina

Suha dolina nastane, ko vodni tok, ki je v preteklosti tekel po površju, ponikne v kraško notranjost.

Dolina




Naravni most

Mali (na sliki) in Veliki naravni most v Rakovem Škocjanu sta ostanek porušenega jamskega stropa.

Most




Žlebiči in škraplje

Škraplje Žlebiči




Kraško brezno

Kraško brezno je navpična votlina v kraškem površju.

Kraško brezno




Kapniki

Kapniki so posebnost kraških jam. Poznamo stoječe kapnike ali stalagmite (rastejo od tal) in viseče kapnike ali stalaktite (visijo s stropa). Včasih se stalagmit in stalaktit združita v kapniški steber (stalagmat). Poznamo tudi kapnike v obliki cevčic, iglic, ponvic, zaves...

Kapniki




Kraška jama

Kraška jama je pretežno vodoravna podzemska votlina. Izoblikovala jo je tekoča voda s korozijo. Tako so nastali poševni in navpični jamski rovi, ki se širijo različno hitro. Skozi širše rove voda odteka hitreje, korozija pa je močnejša.

Jama




Vrtača

Vrtačasta pokrajina




Ponikalnica

Ponikalnica je reka, ki teče po kraškem površju in ponikne v kraško podzemlje.

Reka Unica na iztoku iz Planinske jame




Ponor je mesto, kjer površinski vodotok ponikne v podzemlje.

Požiralnik je mesto na kraških tleh, kjer podzemeljska votlina požira površinsko vodo. Nekateri so na kraškem polju, še več pa jih je na njegovem obrobju.

Požiralnik


Med spodnjimi trditvami izberi tisto, ki se najbolj približa opisu krasa.

<NAZAJ
>NAPREJ187/241