
Kraška brezna so navpične ali strme votline v kraškem površju, ki nastanejo ob pronicanju padavinske vode po navpičnih razpokah. Brezna lahko dosežejo globine več sto metrov.
Kraške jame so vodoravne podzemske votline, ki jih je izoblikovala tekoča voda. Tako so nastali poševni in navpični jamski rovi, ki se širijo različno hitro. Skozi širše rove voda hitreje in močneje učinkuje, kar omogoča nastanek prave jame ali celo podzemske dvorane. Najdaljši spleti jamskih rovov pripadajo Postojnskemu (približno 21 km), Predjamskemu (približno 13 km) in Škocjanskemu jamskemu sistemu (s približno 13 km). Turistično najbolj obiskani sta Postojnska jama in Škocjanske jame.
Posebnost kraških jam so kapniki. To so apneniške tvorbe, ki nastajajo z izhajanjem CO2 iz kapljajoče vode, zaradi česar se v suhih delih jam izloča kalcit oz. siga. Ločimo stoječe kapnike ali stalagmite (rastejo s tal), viseče kapnike ali stalaktite (visijo s stropa). Kadar se stalagmit in stalaktit združita, nastane kapniški steber ali stalagmat. Poznamo tudi kapnike v obliki cevčic, iglic, ponvic, zaves...
Slike jam in njihovih značilnosti