Predstavili smo nekaj primerov hrupa in njegovega vpliva na naše zdravje. Zelo slabo se zavedamo zvočnega okolja ali zvočnih virov, ki so lahko nevarni za naše zdravje in vplivajo na naš sluh, dolgoročno pa tudi na kakovost našega življenja.
Zvočne igrače se redko omenjajo, pa vendar so zaradi svoje glasnosti, ki je lahko tudi do 90 dB, prav tako nevarne. Mednje sodijo predvsem otroški telefoni, avtomobilčki s sirenami, otroško strelno orožje, igrače z motorjem, elektronske varuške ...
Glasnemu zvoku smo izpostavljeni tudi pri obiskovanju diskotek, športnih prireditev, na koncertih ali celo pri gledanju filmov v kinodvoranah.
Računalniške igrice glede hrupa same po sebi niso nevarne. Za naš sluh postanejo nevarne takrat, ko jih igramo na računalniku tako, da je raven glasnosti na zvočniku (zvočnikih) ob njihovem predvajanju previsoka.
Zelo malo pozornosti posvečamo zvočnim konicam, ki bi jih lahko označili kot kratkotrajno in nenadno prekomerno povečanje glasnosti nekega zvoka.
Zvočne konice so bolj izrazito moteče ponoči (na primer ustavljanje dvigala, šum odtokov zvečer in v nočnih urah v stanovanjskem bloku). Na splošno velja, da postane spanje moteno, če je hrup višji od 30 dB.
Glasnost zvoka v športni dvorani v času pouka. |
od 68 dB do 76 dB |
|
Glasnost zvoka, kateremu je izpostavljen DJ v diskoteki. |
v povprečju 96 dB |
|
Glasnost zvoka v simfoničnem orkestru, ko smo oddaljeni tri metre. |
od 86 dB do 102 dB |
|
Glasnost zvoka violine (ob levem ušesu). |
od 85 dB do 116 dB |
|
Glasnost zvoka v kinodvorani. |
od 90 dB do 110 dB |
Poišči v literaturi in na spletu podatke o hrupni obremenjenosti prebivalstva na območju Ljubljane. Kolikšne težave predstavlja hrup za prebivalce mesta?
Kako pa ti doživljaš hrup? Ali imaš raje tišino? Opiši svoje doživljanje hrupa in tišine ter ga predstavi v razredu.