Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

naloge

1.

Na spletu in v knjižnici poišči naslednje podatke:


•    Nekaj dejanskih primerov hrupa na delovnem mestu. Bodi pozoren na gradbeništvo, rudarstvo, kovinskopredelovalno industrijo, kmetijstvo, gozdarstvo in na izobraževanje (šole in vrtci).
•    Poskušaj pridobiti podatke o glasnosti delovnih strojev in glasnosti hrupa v dB, kateremu so izpostavljeni nekateri delavci na delovnem mestu.
•    Kaj pomeni oznaka CE na delovnem stroju?
•    Kaj pomeni samo rahlo zvišanje zvoka (npr. 3 dB) za sluh?
•    Katere ukrepe bi predlagal za znižanje hrupa?

S pridobljenimi podatki pripravi e-predstavitev. Pri pripravi predstavitve ti je lahko v pomoč naslednje gradivo:

•    Odredba o varnosti strojev (Uradni list RS, št. 52/00, 57/00 in 107/01);
•    Slovenski portal za varnost in zdravje pri delu;
•    Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu.

2.

Poišči par.

Hrup
škodljivo vpliva na naše zdravje.
Šumenje vode
je naravni zvok.
Pomivalni stroj
proizvaja umetni zvok.
Glasnost zvoka merimo
v decibelih (dB).
Število napačnih: 0
3.

Dopolni spodnje besedilo in nato preveri svoje odgovore:

Na poseljenih območjih neprometni viri hrupa ne smejo presegati 58 decibelov podnevi in 48 decibelov ponoči. Poleg stalnega vira hrupa, kot je na primer šumenje vode, je še bolj moteč t. i. impulzni hrup . V to kategorijo uvrščamo streljanje iz puške ali hrup, ki ga delavci povzročajo na gradbiščih, in prav tako zvonjenje cerkvenih zvonov.

Številne države v svetu, med njimi tudi Slovenija, praznujejo 27. aprila mednarodni dan ozaveščanja o hrupu. Na žalost je naše sodobno življenje urejeno tako, da vsak dan z različnimi aktivnostmi ustvarjamo čedalje več hrupa .

Kar je za nekoga hrup , je za drugega samo sprejemljiv zvok.

Podatki inštituta za varovanje zdravja kažejo, da se ljudje največ pritožujejo nad motečim hrupom iz gostinskih lokalov, predvsem v nočnem času.

Pritožujejo se tudi nad preglasnimi javnimi prireditvami, hrupom cestnega prometa, zvoki z gradbišč ter nad hrupom sosedov .

 

Slovenci smo čedalje bolj izpostavljeni hrupu: promet narašča , predpisani zakoni slabo ščitijo posameznika in kršitev na tem področju je čedalje več.

Veliko ljudi živi v strnjenih naseljih, kjer tudi ob koncih tedna ni tišine . Posledično se te zvočne obremenitve kažejo kot:

a) zmanjšana sposobnost posameznika, da svoje delo opravlja kakovostno,

b) povečana razdražljivost posameznika in spremembe vedenja .

Slabo se zavedamo, da nas najmanj moti hrup, ki ga ustvarjamo sami .

<NAZAJ
>NAPREJ6/248