Pogosto izpostavljamo le nekatere primere hrupa, na druge pa preprosto pozabljamo.
V zvezek zapiši vire hrupa, ki se jih manj zavedamo, a se z njimi srečamo vsak dan, in s pritiskom na gumb preveri, ali si imel prav.
Živimo v 21. stoletju, ki bi ga lahko označili tudi kot stoletje prekomernega onesnaževanja. To ni samo biološko, kemijsko, radioaktivno onesnaževanje, ampak tudi svetlobno in zvočno.
Na našem planetu ni popolne tišine. Zemljo obdaja zmes plinov in v njih je prisotno nenehno nihanje zraka, kar pomeni, da je prisoten tudi zvok.
Ker se vsem zvokom, ki nas obkrožajo, ne moremo izogniti, smo večkrat izpostavljeni preglasnem zvoku, ki ga imenujemo hrup. Hrup je vsak zvok, ki je presegel dovoljeno mejo glasnosti. Glasnost zvoka merimo v decibelih (dB) in idealno bi bilo, če ne bi presegala 45 dB.
Vsak hrup je lahko nevaren za naše zdravje. Vpliva na povišan krvni pritisk, žleze z notranjim izločanjem, povzroča nemir, slabo počutje in uničuje naš sluh, kar je odvisno od tega, kako močan je in koliko časa smo mu izpostavljeni.
Premalo smo pozorni, kaj se dogaja z našim sluhom. Ko ugotovimo, da sogovornika ne slišimo dobro, in ko slišimo šumenje v naših ušesih, ugotovimo, da je z našim sluhom nekaj narobe.
Zavedajmo se, da so poškodbe sluha trajne in da lahko le malo storimo za njegovo zdravljenje. Raje poskrbimo za kakovostno poslušanje vseh zvokov in se izogibajmo hrupu!