Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Življenje na Zemlji in onesnaževanje okolja

Največji problem sodobnega sveta je neenakomerna porazdelitev dobrin in prekomerna potrošnja, predvsem v najrazvitejših državah sveta.

Sodobni svet, kljub dobri povezanosti, zaznamujejo izjemno velike razlike med deli držav in celin. Zato bi na vprašanje, kaj si prebivalci posameznih delov sveta predstavljajo pod kakovostno življenje, dobili zelo različne odgovore. Eni bi omenili osnovne življenjske potrebe kot so {pitna voda;1/3 človeštva še vedno v 21. stoletju nima dnevnega dostopa do pitne vode.} in {hrana;Vsak šesti človek trpi lakoto, osnovnih higienskih razmer nima 1/3 prebivalstva, vsak 10. otrok še vedno nima možnosti šolanja. Eden od sedmih prebivalcev sveta trpi za podhranjenostjo.}, drugi varnost in možnost hoditi v šolo, tretje želje bi bile vezane na različne materialne dobrine (telefon, računalnik,avto). Predvsem slednje so tiste, ki so vezane na vedno večjo industrijsko proizvodnjo in porabo energije, s tem pa se povečuje onesnaženost okolja. Neposredni učinki se v okolju vidijo v obliki industrijskih objektov, elektrarn ter izpustov odpadnih voda, plinov in trdih delcev v okolje. Posledice so smog, kisli dež, onesnaženi vodni viri in podobno. Še več vplivov na onesnaženost okolja je posrednih in se kažejo v obliki zgrajenih cest, železnic, naftovodov, daljnovodov in povečanem {prometu;Promet je eden od največjih onesnaževalcev okolja. Najbolj okoljsko obremenjujoč je cestni promet. Prometno onesnaževanje je vezano na izpuste izpušnih plinov (ogljikovega dioksida, ogljikovega monoksida, dušikovih oksidov, žveplovega dioksida, ogljikovodikov in trdih delcev), izlitja različnih nevarnih snovi (goriva, olja), hrup (hrup motorjev, trenja koles) in svetlobno onesnaževanje.}. Onesnaženost zraka in uničevanje okolja je tako veliko, ker  večino energije pridobivamo iz fosilnih goriv. Najpomembnejši energijski vir je še vedno {nafta;Nafta je nastala z usedanjem odmrlih mikroorganizmov, alg in planktona na morsko dno, kjer so jih prekrile debele plasti sedimentov. Nastajala je brez prisotnosti kisika, pod visokim tlakom in ob visokih temperaturah.}

Industrijsko onesnaževanje

Zaradi vedno večje onesnaženosti je večina držav že leta 1997 podpisala tako imenovani Kjotski protokol o zmanjšanju izpustov CO2.

Oglej si spodnji diagram, ki prikazuje izpuste CO2 v svetu in videoposnetek "Industrijsko onesnaževanje" ter razmisli, kako bi preprečili oziroma zmanjšali onesnaževanje okolja.

Izpusti ogljikovega dioksida

Kjotski protokol je sporazum o postopnem zmanjševanju spuščanja CO2 in drugih toplogrednih plinov (metan, dušikovi oksidi), ki ga je podpisalo 141 držav, da bi zaustavile oziroma zmanjšale vplive na planetarno rast zračne temperature. Vzrok za planetarno  zračno segrevanje, ki povzroča taljenje ledu in dviganje svetovne morske gladine, naj bi bil učinek tople grede. Ko človeštvo še ni pokurilo toliko fosilnih goriv, je bilo toplogrednih plinov v ozračju manj in Zemlja je lahko del energije s sevanjem oddala v vesolje in se s tem hladila.

<NAZAJ
>NAPREJ169/177