Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Planetarizacija ali globalizacija je svet spremenila v povezano celoto. Vendar pa je zaradi etničnih, kulturnih in verskih razlik ter različne gospodarske razvitosti povzročila tudi negativne posledice.
Velik problem sodobnega sveta je neenakomerna razporeditev bogastva in visoka stopnja revščine v manj razvitih državah. Zaradi različne gospodarske razvitosti bogatejši izkoriščajo prebivalce manj razvitih držav kot poceni delovno silo. Pri tem so posebej izpostavljena multinacionalkna podjetja na za proizvodnjo tekstila, obutve in sodobne elektronike. Ta podjetja imajo proizvodnjo zaradi nižjih stroškov v manj razvitih državah, načrtovanje in odločanje pa v razvitih. S tem se neenakost med ljudmi na svetu še povečuje, koncentracija bogastva v rokah peščice posameznikov pa je čedalje bolj izrazita. V ZDA ima 1% najbogatejših prebivalcev v lasti več kot 40% celotnega bogastva.
Kot edina sprejemljiva planetarna kultura se uveljavlja zahodna kultura. Ta narekuje življenjski slog, blagovne znamke, glasbo in drugo. Zato se izgubljajo narodna, kulturna in jezikovna identiteta ter ustvarjajo problemi, ki se kažejo v nasilnem zoperstavljanju  prevladi zahodnega gospodarstva in na veri temelječi sovražnosti do ZDA in Evrope. 

Poleg navedenega velik problem predstavljata boj za nadzor nad naravnimi viri in njihovo brezobzirno črpanje in izkoriščanje. To je jasno razvidno pri odkopa katranskega peska v Kanadi. Z odkopom je povezano uničevanje in onesnaževanje okolja.

Vodni viri kot strateško bogastvo so omejeni tako po količini kot po dostopnosti. V prihodnje naj bi bili eno izmed največjih in najbolj zaželenih naravnih bogastev. V svetu je danes še vedno brez ustrezno dostopa do pitne vode vsak deseti prebivalec, brez ustreznih sanitarij pa kar vsak tretji prebivalec sveta. Posledice so visoka obolevnost in višja smrtnost.

Ob dejstvu, da se število prebivalcev predvsem v slabo razvitih državah sveta hitro povečuje, je pričakovati, da bodo težave s trenutnim modelom gospodarskega razvoja čedalje večje. Drugačen odgovor na tovrstno problematiko ponuja model {trajnostnega razvoja;Ko govorimo o trajnostnem razvoju govorimo o tem, da je to razvoj družbe, ki zagotavlja, da današnja rast ne bo ogrozila možnosti rasti in razvoja za prihodnje generacije, pri čemer enakovredno upošteva tako gospodarske, družbene kot okoljske elemente. Če želiš o trajnostnem razvoju izvedeti več, uporabi spletni iskalnik z iskalnimi besedami trajnostni razvoj in sustainable development.}. 

Na spodnjih fotografijah vidiš različne vplive na okolje, povezane z izkoriščanjem naravnih virov in gradnjo industrijskih objektov.

Ranljivost okolja - odkop katranskega peska
10_Ranljivost okolja.jpg<>Ranljivost okolja - odkop katranskega peska 9_Industrisko obmocje.jpg<>Industrijsko območje 9b_Zastarela industrija.jpg<>Zastarela industrija
9a_Sodobna industrija.jpg<>Sodobna industrija rudnik premoga.png<>Površinski oz. dnevni odkop premoga ploscad.png<>Naftna ploščad
onesnazevanje.png<>Onesnaženost okolja
<NAZAJ
>NAPREJ173/177