Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Spremembe v notnem zapisu ter vpeljava črtovja v 11. stoletju so nedvomno vplivale na vrednost notnega zapisa, ker so prvič v zgodovini omogočale natančno zapisovanje intervalov.

Kvadratna notacija

Kvadratni notni zapis je v kratkem času zaradi koncepta modalnega ritma v pariškem večglasju dobil ritmično določitev. Prvič so znaki kvadratnega notnega zapisa dobili pomen, ki ga prej niso imeli: začeli so zapisovati ritem. To je privedlo do menzuralne notacije, ki jo je izumil Franco iz Kölna. Menzuralna notacija je bila v uporabi do leta 1600, ko jo je zamenjala taktovna notacija, ki velja za standardno notacijo glasbe. Menzuralna notacija nima taktnic in tudi toni glasov se vrstijo v neskončnih verigah.

 

S taktovno notacijo, ki so jo začeli uporabljati v 17. stoletju, sta branje notnega zapisa in orientacija v notnem zapisu postala občutno lažja. Uporaba taktnic je zaznamovala takte (metrične enote z določenim številom dob). S profesionalizacijo izvajalcev je možno slediti od 17. do 19. stoletja čedalje bolj natančnem označevanju v notnem zapisu. Vse pogostejše so označbe za tempo, dinamiko, artikulacijo in fraziranje. Prav tako je vse pogostejša raba predznakov, bodisi na začetku skladbe ali v njej.

 

V naslednjem videu je prikazana standardna notacija z različnimi označbami, tako da boš imel zvočno in slikovno predstavo o notnem zapisu. Najobsežnejši del glasbene literature je zapisan s tem notnim zapisom, prav tako se ga učimo brati in zapisovati v glasbenih šolah v zdajšnjem času.

Pri številnih primerih se kaže neustreznost standardnega notnega zapisa, na primer pri zelo pogosti uporabi predznakov, kot je to razvidno v skladbi Albana Berga:

Alban Berg "Warm die Lüfte"

<NAZAJ
>NAPREJ25/248