Skladatelji so v svojem notnem zapisu hoteli povedati še več. Poleg časovnih elementov, kot so ritem, metrum, tempo in agogika, so zapisali tudi kako glasno naj izvajalec skladbo izvaja. Skladbe na posnetku izvaja 10-letni pianist Mak Mihevc. Posnetkom določi pravilno dinamiko.
{zelo_tiho_-_pp;glasno_-_f;tiho_–_p}
|
{glasno_-_f;zelo_tiho_-_pp;tiho_–_p}
|
{Dinamika;Dinamika izvira iz grške besede dynamis, kar pomeni jakost. Z njo določamo jakost izvajanja glasbe. Zanimivost: Klavir, ki ga je okoli 1700 izumil Bartolomeo Cristofori, so v italijanščini poimenovali fortepiano. Tako je že njegovo ime nakazovalo na zmožnost igranja v različnih dinamičnih odtenkih.} se lahko spreminja tudi postopno, od f do ff. Tak prehod, kjer jakost narašča, označimo z besedo crescendo (ali z okrajšavo cresc.) ali pa z znakom . Če pa skladatelj želi, da skladba zveni postopoma tišje, uporabi besedo decrescendo (decresc.) oziroma znak .
Agogika (grško agein) nam pove, kakšne spremembe v hitrosti izvajanja oz. tempu si je skladatelj zamislil. Najenostavnejša je stopenjska sprememba, na primer: tempo Andante (gredoč) se spremeni v tempo Allegro (radostno). Prav tako kot dinamiko, pa lahko tudi agogiko spreminjamo postopoma, najpogosteje z uporabo besed accelerando (pospeševanje tempa) in ritardando (upočasnjevanje tempa).
Ali sta skladbi na posnetku zaigrani v pravilnem tempu?
{prehiter_tempo;prepočasen_tempo;pravilen_tempo}