Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

dinamika

Skladatelji so v svojem notnem zapisu hoteli povedati še več. Poleg časovnih elementov, kot so ritem, metrum, tempo in agogika, so zapisali tudi kako glasno naj izvajalec skladbo izvaja. Skladbe na posnetku izvaja 10-letni pianist Mak Mihevc. Posnetkom določi pravilno dinamiko.

{zelo_tiho_-_pp;glasno_-_f;tiho_–_p}
{glasno_-_f;zelo_tiho_-_pp;tiho_–_p}

{Dinamika;Dinamika izvira iz grške besede dynamis, kar pomeni jakost. Z njo določamo jakost izvajanja glasbe. Zanimivost: Klavir, ki ga je okoli 1700 izumil Bartolomeo Cristofori, so v italijanščini poimenovali fortepiano. Tako je že njegovo ime nakazovalo na zmožnost igranja v različnih dinamičnih odtenkih.} se lahko spreminja tudi postopno, od f do ff. Tak prehod, kjer jakost narašča, označimo z besedo crescendo (ali z okrajšavo cresc.) ali pa z znakom . Če pa skladatelj želi, da skladba zveni postopoma tišje, uporabi besedo decrescendo (decresc.) oziroma znak .

Poslušaj skladbo {Bolero;Skladba je nastala na željo ruske balerine Ide Rubinstein. Skladatelj je to delo ustvaril na osnovi dveh tem, ki se ves čas izmenjujeta. Med težji izvedbeni del te skladbe sodi part za mali boben, saj se ponavljajoči ritmični vzorec (ostinato) ponavlja skozi celotno kompozicijo.} skladatelja M. Ravela, dostopna je na spletu. Ugotovi, ali je dinamika v skladbi naraščajoča ali padajoča:

agogika

Agogika (grško agein) nam pove, kakšne spremembe v hitrosti izvajanja oz. tempu si je skladatelj zamislil. Najenostavnejša je stopenjska sprememba, na primer: tempo Andante (gredoč) se spremeni v tempo Allegro (radostno). Prav tako kot dinamiko, pa lahko tudi agogiko spreminjamo postopoma, najpogosteje z uporabo besed accelerando (pospeševanje tempa) in ritardando (upočasnjevanje tempa).

Prisluhni skladbi z naslovom V dvorani gorskega kralja, ki jo je v suiti Peer Gynt napisal norveški skladatelj Edvard Grieg. Katero izmed agogičnih sprememb je skladatelj uporabil?

Ali sta skladbi na posnetku zaigrani v pravilnem tempu?

  {prehiter_tempo;prepočasen_tempo;pravilen_tempo}

 

   {prehiter_tempo;prepočasen_tempo;pravilen_tempo}

 

<NAZAJ
>NAPREJ32/248