Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

povzetek

Živimo v sodobni informacijski družbi, kjer je čedalje večji poudarek na informacijsko-komunikacijski tehnologiji in na življenjskih vrednotah, ki jih pred dobrimi petdesetimi leti nismo opazili. V takšni družbi se ljudska kultura dojema kot nekaj popolnoma zastarelega ali celo nepotrebnega.

Pa vendar, glasba je del človeka in prav tako je ljudska glasba ukoreninjena globoko v človeku, čeprav se mogoče tega niti ne zaveda. Ljudska glasba je posebnost nekega naroda. Z njo narod izraža in ohranja svojo identiteto.

Čeprav je v slovenski ljudski glasbi zelo velik poudarek na ljudskih pesmih, so ljudska glasbila prav tako zanimiva ter zahtevajo posebno obravnavo.

Mlajši rodovi teh glasbil niti ne poznajo dovolj, razen nekaterih, ki se največkrat omenjajo. In prav ta ljudska glasbila so zanimiva že zaradi tega, ker so zelo pogosto sestavni del orodja, ki ga ljudje uporabljamo v vsakdanjem življenju (žlice, vilice, ponev, sod, žaga ...), ali so del naravnega okolja, v katerem bivamo (trava, osat, trobentica). Raznoliki zvoki, ki jih lahko izvabimo iz teh glasbil, so zagotovo v veselje ne samo odraslim, ampak tudi otrokom ob vsakdanji igri.

Ne glede na vpetost v sodobni čas v Sloveniji še vedno obstajajo ljudje, ki jih ljudska glasbila zanimajo in so jih pripravljeni z različnimi dejanji ohranjati in prenašati na mlajše rodove, bodisi z njihovo izdelavo bodisi s predstavitvijo.

Slovenski etnomuzikologi, ki raziskujejo in strokovno skrbijo za ohranjanje ljudske glasbe: dr. Drago Kunej, dr. Marko Terseglav, dr. Mojca Kovačič, dr. Urša Šivic, mag. Igor Cvetko, dr. Svanibor Pettan in drugi.

Kaj je ramplanje ali mačja godba? Odgovor preveri na spodnjem gumbu.

 

Nekaj imen ljubiteljskih »ergologov«: Vera Vardjan, Miran Mehora, Darko Korošec, Slavo Batista in Jože Setničar ... Folklorne skupine v svoje plese vključujejo avtentična ljudska glasbila. Seveda je nemogoče omeniti še vse preostale, ki vsako minuto prostega časa namenjajo ohranjanju tega dela ljudskega izročila. 

Slovenske pokrajine in ljudska glasbila

<NAZAJ
>NAPREJ80/248