Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Značilnosti renesančne glasbe

V nasprotju s srednjeveško glasbo, ki so jo sodobniki cenili zaradi njene uporabnosti pri razvedrilu in verskih obredih, je renesančni človek začel obravnavati glasbo kot samostojno estetsko umetnino. S tem se je osredotočanje na zunanje glasbene vrednote obrnilo h glasbi lastnim, notranjim vrednotam. Renesančni človek je glasbo pojmoval in ustvarjal s prebujenim čutom za naravno lepoto spevnosti in sozvočij. Glasba čustev ni le obujala, temveč jih je tudi izražala.


Oglej si sliko in odgovori, zakaj popolnoma enakega prizora ne bi mogli videti v renesansi? Naštej vsaj tri razloge.

Avtorji srednjeveške glasbe so bili večinoma anonimni in z vidika množice nepomembni, v renesansi pa je poklic glasbenika postal upoštevan. Odtlej se ni ohranil le spomin na glasbena dela brez porekla, temveč tudi spomin na njihove skladatelje kot osebnosti.

V začetku renesančnega obdobja so se v umetnostni glasbi previdno začela pojavljati tudi glasbila in se polagoma emancipirala. Začetki instrumentalne glasbe kot samostojne zvrsti so vključevali plesne in priložnostne skladbe, ob prehodu v barok pa je v Benetkah nastal prvi orkester . Na sliki renesančnega manierista vidimo glasbila (od leve proti desni): harfo , lutnjo in piščal.

Mnogo oblik notne pisave, ki so bile v uporabi v srednjem veku, se je postopno zlilo v enotno notacijo, predhodnico današnje. To je bila menzuralna notacija, ki je definirala dolžino in višino not. Na poti k standardizaciji zapisa je po letu 1501 pripomogel tudi glasbeni tisk. Oglej si primer renesančnega notnega rokopisa in razberi, kateri elementi se v njem pojavijo. Izberi pravilne.


notni ključ taktovski način nižaji oznaka za tempo
taktnice notne višine notne vrednosti višaji
Izberi barvo: pravilno, nepravilno

 

Slišimo odlomek Josquinovega moteta Absalon, fili mi (Absalon, sin moj), verz »sed descendam in infernum plorans« (»temveč se jokajoč spuščajo v grob«). Opaziš kakšno povezavo med glasbo in besedilom?

Kljub osamosvajanju glasbil je bila renesansa najbolj zaznamovana z vokalnimi deli, ki so stilno in oblikovno doživeli velik napredek in tudi svoj vrhunec. Renesansa je bila zlata doba zborovskega petja, ki je v dobrih dveh stoletjih sledilo razvojni poti od melodičnega k harmonskemu večglasju in izmenični rabi homofonije. Z uporabo kromatike se je začel izgubljati pomen starocerkvenih lestvic in postopno se je začel razvijati koncept dur-mol tonalitete.

<NAZAJ
>NAPREJ98/248