Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila
4.

Izraz kadenca ima v našem jeziku dva pomena: lahko predstavlja solistični, izrazito virtuozni del skladbe ali pa zaporedje akordov, s katerimi se konča skladba oziroma glasbena misel. Zadnji pojem je našel slogovne posebnosti tudi v sklopu nizozemske šole. Dve sta poimenovani po pokrajinah: burgundska kadenca in pikardijska terca.

Kako se skladba v zgornjem zvočnem primeru konča? Ali prepoznaš durovo in molovo tonaliteto? Je konec skladbe glede na prej slišano harmonijo konsistenten?

5.

Prepoznaš glasbilo na sliki? Ali prepoznaš tudi izvajalca? Kateri so vidni slovenski poustvarjalci renesančne glasbe? Ali obstaja v našem kulturnem prostoru kak festival, ki je namenjen renesančni glasbi?

6.

Poveži slike glasbil z njihovimi poimenovanji. Vpiši pravilne številke.

 

 1  2  3  4

1 – virginal
3 – klaviciterij
 4 – čembalo
 2 – špinet
7.

Glasbeno oblikoslovje obravnava in analizira glasbena dela. Glede na posamezne značilnosti kompozicijskih prvin je moč neznani skladbi učinkovito in hitro ugotoviti izvor, zvrst in zgodovinsko obdobje nastanka, morda pa celo avtorja, tudi če imamo v rokah le notni ali zvočni zapis brez preostalih pisnih podatkov. Skladbe prepoznavamo po njihovi zgradbi (na primer slišimo tematski material A, nato B, nato A), po jeziku in zvrsti besedila, po tipu instrumentalne zasedbe, po slogovnih značilnostih obdobja, po ritmičnem vzorcu, ki je nepogrešljiv pri plesni glasbi. Preizkusi se v razlikovanju renesančne plesne glasbe. V levem stolpcu sta notirana ritmična vzorca galiarde in courante, v desnem pa sta skladbi, komponirani po tem vzorcu oziroma ritmični vzorec sam. Gliarda je pisana v šestčetrtinskem taktu, couranta pa v tripolovinskem. Ritem je v skladbah lahko dobro skrit in ni vedno uporabljan tako nazorno, kakor je prikazan v učbenikih. Poveži zvočne posnetke z ustreznim ritmom tako, da jih preneseš v ustrezno polje!

8.

V renesančnih skladbah se pogosto uporablja ostinatni bas. Kaj je to?

<NAZAJ
>NAPREJ105/248