Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Samostojne koncertne arije

Poleg koncertnih arij, ki jih pevci izluščijo iz oper ali operet in jih pojejo na {gala;Beseda gala izhaja iz italijanske in tudi francoske besede, ki pomeni veselje oziroma zabavo, na kateri pa so se predvsem gospe in gospodje kazali s svojimi najboljšimi toaletami. Od tod tudi izraz gala garderoba, kar pomeni svečane obleke. Na gala (svečan) koncert torej nikakor ne gremo oblečeni v kavbojke. } koncertih, obstajajo tudi samostojne koncertne arije.

Zelo znana je arija z naslovom La danza (Ples) Gioachina Rossinija. Napisana je v obliki tarantelle, ki je zelo hiter ples, saj naj bi izvirala iz predstave, da plesočega piči pajek tarantela, strup pa povzroči divje poskakovanje. Arijo poslušaj, dostopna je na spletu, in označi pravilne trditve.

Že v romantiki so se pojavljali pevci, ki so dosegali svetovno slavo, na prelomu stoletja pa se je pojavil največji od vseh, Enrico Caruso. Kot današnji veliki tenoristi je tudi on posegal po koncertnih arijah priljubljenega skladatelja Francesca Paola Tostija. Poslušaj njegovo arijo A Vucchella, dostopno na spletu, ki je napisana v tako imenovanem napolitanskem stilu, ki je bil tudi temelj arijam {verizma;Verizem izhaja iz italijanske besede vero (resnično). Tako skladatelji kot tudi libretisti so poskušali z zgodbo preslikati vsakdanje »resnično« življenje. V glasbenem stilu verizma so ustvarjali skladatelji Pietro Mascagni, Ruggero Leoncavallo, Umberto Giordano ter, delno tudi stilno bolj individualen, Giacomo Puccini.}. Svetovno znana je tudi Leoncavallova koncertna arija Mattinata, ki je bila na železnem repertoarju pevskih velikanov, kot so Mario Lanza, Giuseppe Di Stefano, trojica tenorjev (Plácido Domingo, Luciano Pavarotti in Jose Carerras) in seveda veliki Caruso. Primerjaj izvedbo istih arij navedenih pevcev, dostopne so na spletu. Katere izvedbe so ti najbolj všeč? Odgovore primerjaj s sošolci. Ob primerjanju upoštevaj, da je imel Caruso kariero v času, ko so šele odkrili, kako posnamemo zvok. Prvi je to storil T. Edison leta 1877 na svojem fonografu.

rekviem

Če obiskuješ koncerte popularne glasbe, verjetno poznaš »off beat« učinek, kjer bobnar v fortissimu igra na nepoudarjene dobe, po navadi na dva bobna hkrati, da je učinek čim večji. Poslušaj odlomek Dies Irae iz Verdijevega Rekviema. Katero glasbilo v orkestru ob prvi ponovitvi uvodnih dveh taktov prevzame vlogo »off beata« (glasbilo v fortissimu samostojno odgovarja celotnemu orkestru)?

Vsi taki učinki pripomorejo k dramatičnosti glasbenega dela. Tako Verdi uporablja izredno hitro zaigrane lestvice in tremolo v godalih. Godalci igrajo tremolo na enem samem tonu tako, da lok zelo hitro premikajo gor in dol. Takšno ponavljanje istega tona je na klavirju zelo težko izvesti, zato na njem, kakor tudi na drugih inštrumentih, raje igramo {trilčke;Trilčke seveda igrajo tudi godala, medtem ko je v klavirski literaturi izredno hitro ponavljanje istega tona res redko uporabljeno. Srečamo ga na primer v delih F. Liszta, ki pa je bil tudi sam izjemno virtuozen pianist.}, kjer se izmenjujeta dve tonski višini. Poleg vsega naštetega pa dramatičnost povečuje tudi {ostinatni ton;Ostinatni ton je držani ton, po navadi vezan z ligaturami čez več taktov, preostali glasovi pa se gibajo.}.

Kdo ga izvaja?

Ob Rossinijevi smrti je Verdi hotel organizirati skupinsko delo, kjer bi vsak izmed skladateljev skomponiral del Rekviema. Žal pa pogosto, predvsem med umetniki, skupinski projekti zelo hitro propadejo. Tako je Verdi svoj Rekviem dokončal pozneje, ob {Manzonijevi;Alessandro Manzoni je bil italijanski pesnik in romanopisec, najbolj znan po romantičnem zgodovinskem romanu Zaročenca. Verdi je Manzonija kot umetnika občudoval, z Rekviemom pa se je častno poklonil njegovemu spominu.} smrti. Prvič je bil izveden v katedrali sv. Marka v Milanu, in sicer pod skladateljevo taktirko ob prvi obletnici Manzonijeve smrti. Takoj je postal izredno priljubljen in tako, poleg Mozartovega Rekviema, postal največkrat izvajano večstavčno sakralno vokalno-instrumentalno delo.

<NAZAJ
>NAPREJ149/248