Poskusimo zdaj napovedati, ali bo potekla reakcija, če v raztopino svinčevega sulfata (raztopina ionov Pb2+) damo kovinsko ploščico iz cinka. Z enačbo to zapišemo:
Zn(s) + Pb2+(aq) $\rightarrow$
Zdaj poglejmo položaj cinka in svinca v redoks vrsti (kliknite gumb Redoks vrsta). Vidimo, da leži Zn pred Pb in je Zn boljši reducent od Pb. Reakcija bo torej potekla, če bo v naši reakciji Zn (kot boljši reducent) lahko oddal elektron in če bo Pb (kot boljši oksidant) lahko sprejel elektrone. Elektrone lahko oddaja reducirana oblika cinka (Zn), sprejema pa lahko elektrone oksidirana oblika svinca (Pb2+). V našem primeru v reakciji nastopata obe potrebni obliki, torej reakcija poteka.
Kaj so produkti reakcije? V redoks vrsti sta že zapisana oba redoks para (Zn in Zn2+ ter Pb in Pb2+).
Ali lahko iz redoks vrste ugotovimo, katere kovine se bodo raztopile v kislinah, ki niso oksidanti (CH3COOH, HCl ..)? Poglejmo najprej primer, ko v razredčeno raztopino HCl (raztopina H+ oziroma ionov H3O+) damo cinkovo ploščico.
Zn(s) + H3O+(aq) $\rightarrow$
V redoks vrsti (gumb) je položaj cinka pred vodikom. Cink je boljši reducent in mora biti v reducirani obliki (Zn), vodik kot boljši oksidant mora biti v oksidirani obliki (H3O+), če želimo, da reakcija poteče. Ravno te oblike nastopajo v naši reakciji, torej lahko zaključimo, da se cink raztaplja v kislinah.
Ali se v razredčeni raztopini HCl raztaplja ploščica iz bakra? Podobno kot v zgornjem primeru preverite položaj bakra in vodika ter odgovorite, ali drži, da reakcija poteka.
Cu(s) + HCl(aq) $\rightarrow$
Drži. Ne drži.