Za ugotavljanje kislosti oz. bazičnosti vodnih raztopin lahko uporabimo nekatere snovi, ki lahko spreminjajosvojo barvo v odvisnosti od kislosti oz. bazičnosti okolja.
Taka snov je rdeče zelje, ki vsebuje velike količine različnih barvil, ki jih imenujemo antociani (antocian - grš. anthos = cvet, kyanos
= moder). Ta so v vodi topna in se v zelo kislih vodnih raztopinah
obarvajo rdeče, v
nevtralnih vijoličasto in v zelo bazičnih vodnih
raztopinah zeleno rumeno. Pigmente, ki jih najdemo v rdečem zelju,
vsebuje tudi jabolčna lupina, slive, grenivke.
Poleg rdečega zelja poznamo tudi nekatere druge naravne snovi, ki lahko spremenijo svojo barvo v odvisnosti od kislosti oz. bazičnosti. Taka snov je tudi rastlina, ki ima zelo lepe cvetove − hortenzija. Barva njenih cvetov je odvisna od kislosti zemlje, v kateri raste rastlina. Če hortenzija raste v kisli prsti, so njeni cvetovi modre barve, če pa je prst bazična, so cvetovi roza barve. |
|
Med naravnimi indikatorji verjetno vsi poznamo rastlinsko vodotopno barvilo lakmus, ki ga lahko pridobivamo iz nekaterih vrst lišajev, zlasti iz lišaja Roccella tinctoria. V kislih vodnih raztopinah se lakmus obarva rdeče, v bazičnih vodnih raztopinah pa modro. Če je lakmus absorbiran v filtrirni papir, se imenuje lakmusov papir.
Snovi, s katerimi lahko ugotavljamo, ali je neka vodna raztopina snovi kisla ali bazična, uvrščamo med indikatorje.
Nekatere med njimi si bomo v nadaljevanju ogledali podrobneje.