Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Kisline, baze in soli – vpliv na okolje

V učni enoti boste spoznali pomen, uporabo in nevarnost kislin, baz in soli v vsakdanjem življenju ter njihov vpliv na okolje.


Ponovimo

V učni enoti Kisline in baze v okolju ste že spoznali nekatere kisle in bazične snovi v našem neposrednem okolju, njihov pomen in uporabo v vsakdanjem življenju ter vpliv na okolje.

Kisline in baze mnogokrat uporabljamo za čiščenje.

Kislinska sanitarna čistila so čistila z deležem kisline, ki imajo pH-vrednost < 7. V glavnem vsebujejo citronsko, amidosulfonsko ali fosforno kislino. Sanitarna čistila na osnovi mravljinčne, ocetne ali klorovodikove kisline se zaradi korozivnega učinka ne smejo uporabljati.

Veliko čistil vsebuje baze. Blažja čistila vsebujejo raztopino amonijaka, v močnih čistilnih sredstvih pa sta prisotna natrijev in kalijev hidroksid. Pri rokovanju s čistili je zato še posebno pomembno, da pazimo na varnost in uporabljamo vsaj zaščitne rokavice.

Na embalažah mnogih čistil najdemo oznake za nevarnost.
Na katero nevarnost opozarja simbol ?

Zdravju škodljivo (Xn) oziroma dražilno (Xi).

Bazične snovi so tudi v izdelkih za osebno higieno (npr. zobne kreme in mila) in izdelkih, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu (npr. pecilni prašek).


Veliko nevarnost za okolje povzroča onesnaženje zraka z žveplovimi in dušikovimi oksidi. Ti se raztapljajo v vodi v zraku in jo naredijo kislo. Kislim padavinam pravimo kisli dež.

Na spodnji sliki so prikazana območja in stopnja oneznaženosti zraka zaradi žveplovega dioksida (SO2). Najslabša kakovost zraka glede onesnaženosti z SO2 je na območjih Koroške, Savinjske in Zasavja.

Onesnaženost zraka z SO<sub>2</sub>v Sloveniji leta 2007

<NAZAJ
>NAPREJ247/264