Romantika je izraz za zahodnoevropsko umetniško gibanje v slikarstvu in kiparstvu, ki se je uveljavilo konec 18. stoletja in je zaznamovalo vso prvo polovico 19. stoletja. Uveljavila se je tudi v literaturi in glasbi.
Romantika je zajela tudi naše kraje. Med slovenskimi slikarji sta najpomembnejša predstavnika romantičnega gibanja Marko Pernhart in Anton Karinger, ki sta slikala krajine.
{POIŠČI; Na spletu poišči slikovne primere del M. Pernharta in A. Karingerja ter ugotovi, v čem se slikarja razlikujeta? Ugotovitve zapiši.}
Bidermajer je izraz, ki označuje srednjeevropsko umetniško gibanje v slikarstvu, ki se je uveljavilo med letoma 1815 in 1848.
Začetek gibanja zaznamuje dunajski kongres leta 1815, konec pa marčna revolucija leta 1848. Slikarstvo prikazuje vrednote meščanskega kroga. Med motivi prevladuje portret, priljubljena so še tihožitja in krajine. Poudarjajo pomen družine, prijateljstva, urejenega in umirjenega življenja ter spoštovanje družbenih načel.
V slovenskem prostoru je slog bidermajerja prevladoval v prvi polovici 19. stoletja. Oblikovno so se slikarji zgledovali po neoklasicističnih umetnikih, barve so umirjene, poudarek je na risbi. Slikarska poteza je jasna.
Najpomembnejši predstavniki tega časa so slikarji Matevž Langus, Jožef Tominc in Mihael Stroj.
{POIŠČI; Na spletni strani Narodne galerije v Ljubljani poišči slikovne primere najpomembnejših predstavnikov bidermajerja na Slovenskem in ugotovi, kdo je avtor spodnje slike.}
![]() |
Slikar je upodobil petčlansko družino, ki se je zbrala v domačem salonu. Jasno, pregledno kompozicijo je dopolnil s sijajno naslikanimi detajli vzorčaste tapete, draperijo in pogledom skozi okno v ozadju. Kontrast slikovitim nagubanim oblačilom pa je gladka lakirna mizica spredaj. Knjiga v rokah moža namiguje na njegov zdravniški poklic (knjiga s Hipokratovimi besedili). Gre za skupinski portret meščana zgornjega sloja (intelektualca), ki je bogastvo ustvaril s svojimi sposobnostmi, s katerimi poudarja svoje moralne vrline. |