Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila


Kot pozni odmev francoskega se je impresionizem uveljavil tudi na Slovenskem (od okoli leta 1890 do okoli leta 1920). Predstavniki tovrstnega slovenskega sloga so Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen.

Značilnosti slovenskega impresionizma so lirično, nežno, zasanjano razpoloženje (štimunga), intimno občutenje motiva ter gosti, pastozni nanosi barve. Na razvoj sloga pri nas je vplival evropski simbolizem v slikarstvu.


Ivan Grohar, leto 1907, Sejalec

POSTIMPRESIONIZEM

Postimpresionizem je skupna oznaka za slikarska gibanja skupine slikarjev, ki so nasledili impresionizem in se v zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja posvetili samostojnemu raziskovanju slikarskih težav. Med letoma 1980 in 1900 se je skupina posameznikov predstavila z inovacijami, ki so v nadaljevanju vplivale na slikarstvo 20. stoletja.

Nove smeri v slikarstvu, ki so nasledile impresionizem, so se razvile in dozorele hitro. Med postimpresionisti izstopajo posamezne osebnosti, kot so Georges Seurat, Vincent van Gogh, Paul Gauguin, Paul Cézanne in Henri de Toulouse-Lautrec.

Georges Seurat (1859–1891) je s svojimi deli poskušal obogatiti impresionistični način slikanja. Raziskoval je razmerja med svetlobo in barvo in vpeljal slikanje z drobnimi pikami (pointilizem ali divizionizem). Pike različnih, čistih, komplementarnih barv, nanesenih druga poleg druge, so ob pogledu z ustrezne razdalje ustvarile želen ton.


Georges Seurat, 1884–1886, Nedeljsko popoldne na otoku La Frande Jatte

<NAZAJ
>NAPREJ181/237