Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

REALIZEM

Realizem je oznaka za slogovno smer ali gibanje v slikarstvu, značilno za zahodnoevropsko umetnost. Uveljavil se je v Franciji leta 1848 in se v drugi polovici 19. stoletja razširil po vsej Evropi. Okvirni letnici začetka in konca realističnega gibanja sta 1840 in 1870.

Ustrezno dopolni spodnje besedilo in opredeli slog ter spoznaj vplive na njegov razvoj.

slikarstvu žanr vsakdanji kmetov litografije karikature ateljejsko plenerizem Barbizonsko krajine zamolkla

Realizem je zgodovinsko gibanje, ki se je najbolj dosledno izoblikovalo v francoskem in književnosti. Med motivi prevladuje . Značilni so prizori preprostih ljudi, med katerimi prevladujejo podobe in delavcev. Razvila se je tudi tehnika , v kateri so slikarji ustvarjali družbenokritične . Značilno je delo, poleg tega pa se je začel uveljavljati . Gre za tako imenovano , šolo za katero je značilen motiv . Za slog realističnega slikarstva je značilna barvna lestvica.


Najpomembnejši in vodilni predstavnik realizma je Gustave Courbet (1819–1877). Kot umetnik in inovator je s svojimi deli nasprotoval akademizmu in tako imenovani uradni umetnosti.

Gustave Courbet, leto 1855, Slikarjev atelje


Jean Franҫois Millet (1814–1875) je prvi umetnik, ki je v svojih delih upodabljal težko vsakdanje, kmečko življenje in dostojanstvo. Osebe so upodobljene v ozračju odmaknjenosti in izražajo notranjo zbranost in melanholijo. Umetnikov slog in vsebina sta polna socialnih sporočil.

Jean Franҫois Millet, 1857–1859, Avemarija


Honoré Daumier (1808–1879) je bil sprva risar in litograf. V številnih tednikih je objavljal ostro kritične, družbenopolitične karikature. Upodabljal je položaj delavcev, ženski boj za emancipacijo, novi meščanski sloj in podobno.

Honoré Daumier, leto 1834, Ulica Transnonain, litografija


Jean-Baptiste Camille Corot (1796–1875) je slikal pokrajine, ki prikazujejo idealne in brezčasne kraje. Naravo je zaznaval kot danost proporcev, svetloba je brezsnovna, stezice, voda, drevesa pa so oviti v neotipljivost zraka. Z velikimi barvnimi lisami je eksperimentiral, kako barva učinkuje.

Jean-Baptiste Camille Corot, leto 1868, Most v Nantesu

<NAZAJ
>NAPREJ178/237