Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Podobnosti in razlike med načinom prehranjevanja pri enoceličarjih in mnogoceličarjih

Živali si ne morejo same pridelati hrane, kot rastline, temveč jo morajo privzeti iz okolja, zato jih imenujemo potrošniki.

Enoceličarji privzemajo hrano neposredno iz okolja. Mnogoceličarji zaužito hrano prebavijo in po transportnem sistemu pošljejo do ciljnih celic. Živali se prehranjujejo tako s hrano rastlinskega, kot tudi s hrano živalskega izvora, nekatere živali pa se prehranjujejo z odmrlimi ostanki živih bitij.

Živalim, ki se prehranjujejo s hrano rastlinskega izvora, pravimo rastlinojedci (npr. srne, krave ...).

Živali, ki se prehranjujejo s hrano živalskega izvora, imenujemo mesojedci. Mesojedci so lahko plenilci (npr. volkovi, sove ...). Zajedavci so lahko zunanji (npr. klopi, komarji) ali notranji (npr. gliste, trakulje).

Živalim, ki se prehranjujejo s hrano rastlinskega in živalskega izvora, pravimo vsejedci (medvedi, svinje, ježi ...).

Ali se še spomniš kako se imenuje proces, pri katerem se sprošča energija?

Ta proces se imenuje celično dihanje .

Za kaj živali porabijo sprejeto hrano?

Oglej si video, v katerem je prikazano, kako enoceličar ameba požira enocelično kremenasto algo. Ameba oblije kremenasto algo, s čimer vstopi neposredno v celico.

Pri živalih z razvitimi prebavili, hrana rastlinskega ali živalskega izvora vstopi v prebavila, kjer se postopoma prebavi, da sploh lahko vstopi v celice, kjer se presnovi in uporabi za življenjske procese.


Hrošč na sliki se prehranjuje z listi rastlin.

Kuščar na sliki se prehranjuje s hrano živalskega izvora.

<NAZAJ
>NAPREJ126/332