Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Zvočno onesnaženje

Vsak nezaželen zvok, zlasti preglasen, imenujemo hrup. Hrup običajno sestoji iz pokov in šumov. Glavni povzročitelji hrupa so motorna vozila (avtomobili, motorni vlaki, letala in delovni stroji), pa tudi glasna glasba. Med prevoznimi sredstvi najmočnejši hrup povzročajo letala, zato so letališča, zlasti večja, oddaljena od naselij. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu škodljivo vpliva na naše počutje in lahko povzroči tudi trajne okvare sluha. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu lahko povzroči tudi psihične motnje, zlasti razdražljivost in zmedenost. Ljudje vpliv hrupa lahko zmanjšamo tako, da se pred njim zaščitimo ali se mu izognemo.


Hrup je močan zlasti ob cestah z gostim prometom. Prebivalce pred močnim hrupom s cest običajno zavarujemo s protihrupnimi ograjami.
Delavci, ki so pri svojem delu izpostavljeni močnemu hrupu, morajo nositi zaščitne slušalke.

Kako hrup vpliva na živali

Tudi pri živalih hrup povzroči okvare sluha. Številne živali imajo zelo dobro razvit sluh (npr. zveri in netopirji), ki jim omogoča zaznavati plen in hkrati slišati morebitnega plenilca. V močnem hrupu to ni možno, zato se mora žival s takega ekosistema izseliti na območje z manj hrupa. Tudi komunikacija med živalmi je zaradi hrupa otežena. Zaradi hrupa so nekatere ptice, kot npr. taščica, s petjem začele označevati svoje ozemlje namesto zjutraj ponoči, ko je manj hrupno in je njihov zvok slišen.

Merjenje jakosti hrupa

Jakost hrupa merimo v enotah, imenovanih decibeli. Enote niso v enakem razmerju. Čim močnejši je zvok, tem manj je uho nanj občutljivo; npr. če vpade zvok z dvakrat večjo gostoto na bobnič, uho ne sliši dvakrat močnejšega zvoka, ampak nekaj manj. Glasnost zvoka merijo tako, da izmerijo električni potencial, ki se sprosti v slušnem živcu oz. v slušnem centru velikih možganov.

Kaj je Lombardov učinek

Kiti nasedajo zaradi zvoka

<NAZAJ
>NAPREJ313/332