Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Prepoznajmo kovine

Že v železni dobi so ugotovili, da lahko železo kujejo in oblikujejo, pozneje pa, da so tudi nekateri drugi elementi, kot so cink, srebro in zlato, dobro kovni. Iz njih so izdelovali razna orodja in nakit.

Nakit iz bakra

Sčasoma so ugotovili, da ima več elementov podobne lastnosti in da jih lahko med seboj ločimo že po videzu. Primerjajte videz naslednjih elementov:

Železo
Cink

Baker

Natrij
Žveplo
Fosfor

 

Kovine prepoznamo po sijaju

Elementi se med seboj ločijo po sijaju. Železo, cink, molibden in natrij imajo sijaj, žveplo in fosfor pa sijaja nimata. Kovinski sijaj je ena od lastnosti, ki jo imajo kovine.

Znanstveniki so z elementi opravili različne poskuse, s katerimi so merili, pri kateri temperaturi se element utekočini (temperatura tališča) in pri kateri upari (temperatura vrelišča). Ugotovili so, da imajo nekateri elementi visoka tališča in visoka vrelišča. Preverjali so tudi, ali prevajajo električni tok. Koščke elementa so skupaj z žarnico, žico in baterijo povezali v električni krog. Če je žarnica zasvetila, so ugotovili, da element prevaja električni tok. Nekateri elementi (npr. baker, železo, nikelj, titan …) prevajajo električni tok, drugi (npr. žveplo, fosfor, jod …) pa ne.

Poskus prevodnosti nekaterih elementov

<NAZAJ
>NAPREJ158/264