Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Nekovine

Manjša skupina elementov, ki nima kovinskih lastnosti, je na desni strani periodnega sistema. Ti elementi slabo prevajajo električni tok in toploto, nimajo kovinskega sijaja in jih zaradi njihove krhkosti ne moremo preprosto oblikovati. Temperaturi vrelišča in tališča sta nizki, zato jih je pri sobnih pogojih veliko v plinastem agregatnem stanju. Te elemente imenujemo nekovine. Nekateri od njih imajo ključno vlogo v spojinah v živem svetu.

Nekovine tvorijo organske spojine
Najpogostejši elementi v spojinah živih bitij so vodik, kisik in ogljik. Ti atomi gradijo različne molekule ogljikovih hidratov in maščob. Poleg njih v molekulah beljakovin najdemo tudi atome dušika in žvepla. Spojine, ki jih najdemo v živi naravi, imenujemo organske spojine, spojine v neživem svetu pa anorganske spojine.

Človeško telo
Človeško telo sestavlja veliko različnih kemijskih elementov. Pomembnejšo vlogo za pravilno delovanje zdravega organizma ima približno 25 elementov. Vsak organizem ima svoje razmerje elementov, v grobem pa lahko določimo deleže glavnih.

Element Delež celotne mase
telesa v %
kisik 65
ogljik 18
vodik 10
dušik 3
kalcij 1,4
fosfor 1,1
kalij 0,25
žveplo 0,25
natrij 0,15
klor 0,15
magnezij 0,05
železo 0,006

Kje v periodnem sistemu najdemo nekovine

Viri nekovin

Nekovine lahko z različnimi postopki pridobivamo iz različnih snovi, vode ali zraka. Zrak, ki ga dihamo, je zmes plinov in je sestavljen iz 78 % dušika (N2) in 21 % kisika (O2). Dušik in kisik lahko iz zraka pridobimo s frakcionirno destilacijo.

Ponovimo, kaj je frakcionirna destilacija

Zrak, ki je zmes plinov, najprej močno ohladimo, da se plini utekočinijo. V tekočem zraku dobimo zmes različnih plinov, ki jo postopno segrevamo. Ker imajo plini različno temperaturo vrelišča, pri segrevanju najprej izhlapi najbolj hlapen plin, nato si pri višjih temperaturah sledijo še drugi plini. Ker znanstveniki vedo, pri kateri temperaturi izhlapi kateri od plinov, jih nato ločeno ulovijo v posode. Temu postopku rečemo tudi frakcionirna destilacija.

Kisik uporabljamo v medicini za pomoč pri dihanju, astronavti in potapljači pa za dihanje v vesolju ali pod vodno gladino. Uporablja se za rezanje in varjenje kovin, utekočinjen pa tudi kot raketno gorivo.

<NAZAJ
>NAPREJ161/264