Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Tropski deževni gozd

Tropski deževni gozd raste ob ekvatorju. Največje sklenjeno območje tropskega deževnega gozda na svetu je Amazonija v Južni Ameriki. Na drugih celinah je še na polotoku Jukatan v Mehiki, v Kongovi kotlini v Afriki in v jugovzhodni Aziji (Mjanmar, Filipini, Indonezija in Papua Nova Gvineja).

Razširjenost tropskega deževnega gozda

Gospodarsko izkoriščanje amazonskega tropskega deževnega gozda se je začelo sredi 19. stoletja z razcvetom potreb po kavčuku. Začela se je gradnja cest, priseljevanje revnih ljudi brez zemlje, gradnja jezov za elektrarne in kopanje rude. Razvoj je spodbudil množično priseljevanje, hkrati pa je povzročil izčrpavanje naravnih virov. Zaradi hitre gospodarske rasti se krčenje in degradiranje tropskega deževnega gozda povečuje. Širijo se območja izkopavanja rudnin, nastajajo plantaže tropskih kultur ter površine namenjene govedoreji in poljedelstvu. Zaradi tovrstnega človekovega početja smo danes priče najhitrejšemu upadanju rastlinskih in živalskih vrst v vsej človeški zgodovini.

Razmisli, kateri sadeži in surovine izvirajo iz tropskega deževnega gozda.

VZROKI za izginjanje tropskih deževnih gozdov so povezani z gospodarskimi interesi držav in vlagateljev. Gre predvsem za izkoriščanje naravnih virov in povečevanje prostora za kmetijstvo.

Gozdne površine izsekajo in pretvorijo v kmetijska zemljišča, namenjena gojenju poljščin. V Braziliji so največje površine namenjene pridelavi soje, ki pa potrebuje zelo rodovitno prst. Zato je potrebno intenzivno gnojenje, da povečajo rodovitnost. Sojo v obliki živalske krme izvozijo v ZDA in Evropo.
Gojenje plantažnih kultur, kot so kava, kakav, palmovo olje, banane, sladkorni trs, tobak in drugo, je po navadi s podporami spodbuja država. Pri gojenju plantažnih kultur se uporablja kemična sredstva, ki močno onesnažujejo okolje.

Na območjih tropskega deževnega gozda so različna rudna bogastva. Rudniki privabijo predvsem revno prebivalstvo, ki išče možnosti za zaslužek. Število rudnikov zlata, srebra, boksita, železa, živega srebra in drugih rudnin se vsako leto povečuje, s tem pa tudi obseg izginjanja gozdov. Nastajajo odprti kopi, odlagalne površine za jalovino; gradijo se ceste, daljnovode in železnice. Številni zasebni rudarji kopljejo rudo brez nadzora. Izkopavanje rude pa ne vpliva samo na izsekavanje gozda, ampak tudi na okolje. Predvsem pridobivanje aluminija iz boksita zelo onesnaži okolje. Temperatura, pri kateri se aluminij prične taliti, je zelo visoka, zato pridobivanje aluminija iz boksita ter njegova predelava zahtevata ogromne količine električne energije.

<NAZAJ
>NAPREJ158/177