|
Vzroki
|
Posledice
|
Ukrepi
|
|
{Prekomerna paša;Prekomerna paša je največji vzrok za širjenje puščav. Živali, ki se pasejo v čredah, uničujejo rastlinski pokrov. V preteklosti so nomadi, ki so živeli v polsušnih območjih, upoštevali letne čase in se selili tja, kjer je bila voda in možnost pridelovanje hrane. Redna selitev je preprečevala prekomerno pašo in uničevanje občutljive rastlinske odeje. Danes državne meje preprečujejo selitve nomadov in živali. Uporaba vodnih vrtin in vetrnih črpalk omogočata stalno naselitev. V območjih, kjer se v času deževne dobe z vodo ne upravlja gospodarno in živina popase vso rastlinsko odejo, si površina ne opomore več. To je posledica prekomerne paše.}
|
{Erozija;Zmanjšanje rastlinskega pokrova pospeši odnašanje prsti. Pri tem se stanjša zgornja plast tal in poveča površinsko odtekanje vode. Namesto, da voda ponikne in zagotovi vlago rastlinam, odteče površinsko. S površinskim odtekanjem se zmanjšuje tudi debelina humusa in hranil v zemlji. Z izginjanjem rastlinskega pokrova se poveča možnost hudih poplav.}
|
Zmanjšati število živali in omogočiti zasejanje ali zasaditev rastlin.
Zaščita tal s plastmi slame, listja ali žagovine. S tem preprečimo izhlapevanje, rast plevela
in obogatimo rodovitnost tal.
|
|
{Neprimerno kmetovanje;Neprimerno kmetovanje, predvsem na območjih z malo rodovitne zemlje, kjer je velika možnost izpada pridelka in nizek donos (npr. gojenje koruze v Južni Afriki). Slabo upravljanje pokrajine in izčrpavanje naravnih virov vodi v opuščavljanje.}
|
{Zmanjševanje in osiromašenje kmetijskih površin;Opuščavljanje zmanjšuje kakovost zemljišč, kar ima velik vpliv na življenje domačih in divjih živali, kmetijskih pridelkov ter ljudi. Zmanjševanje kmetijskih površin vpliva na gospodarstvo in preskrbo s hrano, s tem se pa povečata lakota in umrljivost.}
|
Na močno degradiranih območjih je potrebna ponovna setev rastlin in pogozdovanje s sušoljubnimi rastlinami.
Preventiva: preprečevanje opuščavljanja z do narave prijaznim upravljanjem zemljišč v polpuščavskih območjih. Spodbujati trajnostno
kmetijstvo.
|
|
{Krčenje gozdov;Prekomerna poraba lesa za kurjavo.}
|
{Vpliv na vodni krog;Drevesa črpajo podtalnico iz zemlje in jo oddajajo v ozračje. S krčenjem gozdov se zmanjša izhlapevanje, zmanjša se vlaga v ozračju in s tem možnost padavin. Zato je podtalnice vedno manj.}
|
Gospodarjenje z vodnimi viri v ravnovesju z razpoložljivo vodo.
Ozaveščanje in izobraževanje previvalcev o nevarnostih širjenja puščav.
Vključevanje tradicionalnega znanja.
|
|
{Revščina;Hitra rast prebivalstva in velika revščina prispevata k širjenju puščav, saj so revnejši sloji v kratkem času prisiljeni pretirano obremeniti lokalno okolje. Pri tem nimajo možnosti dolgoročnega načrtovanja, ker se prilagajajo trenutnim zahtevam - lastnemu preživetju.}
|
{Zapuščanje domov in vojne;Krčenja kmetijskih zemljišč povzroča
lakoto in zapuščanja domov. Kmetje iščejo nove
priložnosti za zaslužek in hrano. Selijo se na območja z gosto
poselitvijo, kjer prihaja do trenj med prebivalci. Vzroki za
vojne so pomanjkanje hrane in pitne vode, pomanjkanje obdelovalnih
površin in nesoglasij med etničnimi in verskimi skupinami.}
|
Širjenje puščav je močno povezano z revščino, nerazvitostjo držav in
nezanesljivostjo preskrbe s hrano. Proces lahko ustavimo le, če
odpravimo vzroke za revščino in lakoto.
|
|
{Nepravilno namakanje;Nepravilno namakanje v suhih območjih lahko povzroči slanost prsti in zmanjševanje pridelka.}
|
{Spiranje hranil;Prekomerno namakanje povzroča pritisk na
vodne vire, saj po nepotrebnem črpamo preveč vode iz vodotokov.
Nepravilno namakanje spira hranila in prst.}
|
Težavo je potrebno reševati na planetarni in krajevni ravni. Spodbuditi je
treba trajnostni razvoj, zaščititi tla, vodne vire
in ekosisteme. Širjenje puščav lahko preprečimo z dobrim s sodelovanjem vseh prizadetih.
Sprejeti je potrebno tako kratkoročne kot dolgoročne ukrepe.
|
|
{Planetarne podnebne spremembe;Skrajni vremenski dogodki, kot so poplave, vedno daljša sušna obdobja, zamujanje in kratkotrajnost deževne dobe, so pogostejši in intenzivnejši. Opuščavljanje obenem povratno vpliva tudi na podnebne spremembe.}
|
{Podnebne spremembe;Proces širjenja puščav je hkrati vzrok in posledica podnebnih sprememb.}
|
S težavo se je treba soočiti na planetarni ravni. Zmanjšati izpuste toplogrednih plinov v ozračju, da se prepreči nevarnost vpliva človeških dejavnikov na podnebje..
|
