Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Opuščavljanje

Največje probleme zaradi širjenja puščav in zmanjšanja površin, poraščenih z rastlinstvom (dezertifikacija), ima obsaharsko območje - Sahel.

Slike prikazujejo od suše in širjenja puščav najbolj ogroženi del Afrike - Sahel.

Vas v polpuščavskem delu Afrike Izušeno in od paše uničeno rastlinstvo Mursi pred tipičnim bivališčem

Opuščavljanje je omejeno na polsušna in sušna območja. Sredozemlje je zaradi podnebnih razmer ena izmed pokrajin, v kateri je   močna degradacija tal. Občasne suše, intenzivne padavine, strma pobočja in majhna vpojnost tal so dejavniki, ki povzročajo erozijo tal, ki vpliva na opuščavljanje. V Evropi so med najbolj ogroženimi območji južni del Portugalske, Španija, Sicilija in Grčija. V svetovnem merilu so nekatera območja Afrike in Azije še bolj opuščavljena.

Problem prekomerne paše živine.
Ena izmed največjih proizvajalk kašmirja je Mongolija. Kašmir pridobivajo iz kozje volne. Za domačine je pridelava kašmirja stalen in zelo donosen vir prihodkov. Kadar se kašmir na svetovnem trgu poceni, morajo kmetje povečati število koz. Žal koze pri paši uničijo tudi korenine, kar preprečuje obnovo pašnikov. Pride do pretirane paše in opuščavljanja območja, pokrajina pa ne more več prehraniti toliko koz, kot bi jih želeli imeti kmetje.

Poznamo več vrst namakalnih sistemov. Vsem je skupno, da za kmetovanje umetno dodajamo vodo v zemljo. Pri poplavnem namakanju vodo s pomočjo jarkov, nasipov in zapornic usmerimo na obdelovalne površine. Pri namakanju z oroševanjem voda brizga iz škropilnikov. Pri kapljičnem namakanju pa je ob koreninah vsake sadike šoba, iz katere počasi kaplja.

Oglej si posnetek in odgovori na vprašanje:

Kateri način namakanja prikazuje videoposnetek?
Namakanje z oroševanjem .

Katere so slabosti takega namakanja?

<NAZAJ
>NAPREJ163/177