Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Krčenje tropskega gozda

Veliko težavo predstavlja tudi nedovoljena sečnja. Sekajo predvsem revni in neizobraženi domačini. Selektivna (izborna) sečnja pomeni sečnjo izbranih tropskih drevesnih vrst. Pri tem nastanejo poškodbe drugih dreves. Selektivna sečnja se osredotoča na tržno zanimive drevesne vrste, kot so mahagoni, tik, afzelija, čuga in anigre. Les uporabljajo za stilno pohištvo, glasbila, zunanje pohištvo in v ladjedelništvu.

Na rekah pogosto gradijo jezove za izgradnjo velikih hidroelektrarn. Jezovi posegajo v naravni tok rek in omejujejo gibanje živali v reki in na kopnem, saj akumulacijska jezera poplavijo velike gozdne površine.

Sečnja ima dolgotrajne posledice. Erozija tal, rast drugotnega, manj kakovostnega gozda in gojenje kulturnih rastlin zmanjšujejo biotsko raznovrstnost.

Rastlinstvo zagotavlja zaščitni pokrov nad prstjo. Z njegovo odstranitvijo zgornjo plast prsti izpostavimo zunanjim dejavnikom, kot so dež, sonce in veter. Za tropski deževni gozd je značilna močna vodna erozija in izpiranje prsti, saj se z odstranitvijo rastlinstva zaradi nenehnih padavin poveča površinski odtok vode. Tako prsti izgubijo rodovitnost. Kmetijske rastline ne morejo zadrževati prsti, zato se morajo kmetje vsakih nekaj let seliti. Posekajo ali požgejo nov gozd in se tam zadržijo nekaj let.

Zaradi vse večjih posegov v gozd se morajo staroselci - avtohtoni prebivalci - pred priseljenci seliti globlje v gozd. Priseljenci s seboj prinesejo bolezni in novo kulturo ter nov način življenja. Domačini ob stikih s priseljenci opuščajo tradicionalni način življenja. Z večanjem števila prebivalcev v gozdu se poveča potreba po hrani, s tem pa ogrožajo živali v gozdu in rušijo naravno ravnovesje.
Amazonski Indijanci

Razgozdovanje (deforestacija) v brazilskem amazonskem gozdu med leti 1988 in 2013; ponazorjena s količina posekanega gozda v km2

S pomočjo grafa zapiši leto, v katerem je bilo posekanega v Braziliji največ amazonskega gozda. 1995 .
Po letu 2004 je opazen padec izsekavanja gozda.
Največ gozda so izsekali leta 1995 , najmanj pa leta 2012 . Kolikšna je razlika med posekanima površinama v teh dveh letih? 24 000 km2.
Če so v enem letu posekali skoraj 3000 km2 gozda, koliko so ga posekali v enem dnevu? Približno 8 km2 na dan.
Koliko je bilo približno let, ko so v amazonskem gozdu posekali več lesa kot je površina Slovenije (20000 km2)? Takih let je bilo v obdobju 1988-2013 {5;6;4;pet;šest;štiri} . 
<NAZAJ
>NAPREJ159/177