Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Morje

Slovensko morje zavzema tretjino Tržaškega zaliva v Jadranskem morju. Velikost Tržaškega zaliva se zmanjšuje zaradi nasipavanja rek in spreminjanja priobalnih ravnic, ki jih gradi človek.

Slovensko morje je plitvo, zato se lahko hitro segreje oz. ohladi. Posledica plitvosti pa je ekološka občutljivost. Doslej največja izmerjena globina morja je ob piranski Punti (rt Madona) - 37.25 m. Poimenovali so jo "podvodni Triglav".

Povprečna letna temperatura morja v Portorožu je 15.8 °C. Najnižja povprečna temperatura morja je v februarju 8 °C in najvišja v avgustu 24 °C. Zaradi počasnejšega spomladanskega ogrevanja in jesenskega ohlajanja morja govorimo o njegovem blažilnem vplivu na podnebje, saj se pozimi zrak zaradi morja segreva, poleti pa ohlaja..

Površinska slanost Slovenskega morja je nekoliko nižja od slanosti Sredozemlja. V povprečju se giblje okoli 38,3 ‰, a je vseeno višja od povprečne slanosti svetovnih oceanov (33 ‰). Na nekoliko nižjo slanost vplivajo izlivi večjih rek v Tržaški zaliv  in  severno Jadransko morje (Pad, Soča, Timav). Rečna voda je sladka, redkejša in teče po površini gostejše morske vode zelo daleč.

Morski tokovi v Tržaškem zalivu so del stalnih tokov, ki krožijo ob hrvaški obale proti severozahodu in se ob italijanski obali vračajo proti jugovzhodu.

Tržaški zaliv predstavlja okoljsko občutljiv ekosistem. Majhnost in plitvost, gosta obalna poselitev, odplake, industrija, pristanišča in pomorski promet negativno vplivajo na morski ekosistem.

Morski ribolov je pomemben gospodarski dejavnik v obmorskih občinah, Koper, Izola in Piran. Za ta območja je značilno tesno prepletanje ribolova in načina življenja. Ribolov zagotavlja delovna mesta, povezan je z gospodarstvom vse pokrajine, predvsem s turizmom in ponudbo v restavracijah. Večino ribolova se opravi v ozemeljskih vodah. Slovenski ribiči največ lovijo plave ribe (sardele, ciplje, skuše) in bele ribe (mole, morske liste, trske, orade, osliče, brancine).

Tržaški zaliv

<NAZAJ
>NAPREJ38/241