Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Rečni režim

Drava je naša najbolj vodnata reka. Razen Save in Mure imajo ostale bistveno manjša porečja in zato precej manjši pretok. Rečni pretok je odvisen od velikosti vodozbirnega zaledja. Zaradi podnebne raznolikosti vodozbirnih zaledij imajo reke štiri pretočne režime. Nanje vpliva razporeditev in oblika padavin, snežna odeja, relief in nakloni površja, kamninska in pedološka sestava ter rastlinska odeja. Rečni režim je kolebanje količine vode preko leta; nekatere imajo vse leto vodo, hudourniki samo ob deževju.  

Za dežni režim so značilne visoke vode v mrzli polovici leta in izrazito nizke vode v poznem poletju. Take značilnosti imajo vodotoki v južnem delu jadranskega povodja (Rižana).
Dežno - snežni režim ima dva viška in dva nižka. Glavni višek je zgodaj spomladi, ko se v gorah tali sneg. Sledijo nizke vode poleti, drugi višek v jeseni (jesenske padavine) in majhen pretok pozimi. Ta režim je pri nas najpogostejši: vodotoki Pomurja, Posotelja in Pokolpja na vzhodu, vodotoki v porečju Ljubljanice, Idrijce in Vipave.
Snežno - dežni režim imajo reke, ki s porečjem segajo v visokogorje slovenskih Alp. Značilnost režima je zimski nižek, ko padavine obležijo kot snežna odeja. Poletni nižek je običajno manj izrazit, pomaknjen proti koncu poletja. Spomladanske visoke vode presegajo jesenske. Dodatno narastejo zaradi tajanja snežnih zalog. Take značilnosti imajo Tolminka in Učja, Sava Bohinjka in Dolinka s pritoki, Tržiška Bistrica, Kokra, Kamniška Bistrica, Savinja in Meža. Sava, Soča in Savinja zadržijo poteze tega režima še daleč po toku navzdol (Soča npr. do Solkana).

Nekaj snežnega režima z majhnimi zimskimi in nadpovprečnimi poletnimi pretoki imata pri nas le Drava in Mura v zgornjem toku. Odražata klimatske značilnosti avstrijskega visokogorja, kjer je glavnina njunega porečja. Reke s snežnim ali snežno-dežnim režimom so primerne za hidroelektrarne, ker imajo vodo vse leto.

Pravilno razvrsti hidrograme.


<NAZAJ
>NAPREJ35/241