Največji naravni jezeri sta Blejsko in Bohinjsko jezero, ki sta ledeniškega nastanka. Sredi Julijskih Alp, kjer je voda na površju redkost, so Krnsko in Triglavska visokogorska ledeniška jezera.
Naravnega nastanka so tudi kraška presihajoča jezera. Presihajoče {Cerkniško jezero;Cerkniško jezero je opisoval že Janez Vajkard Valvazor v Slavi vojvodini Kranjske, leta 1689. Zaradi raziskave jezera je Valvazor postal član angleške Kraljeve družbe v Londonu. V šolski knjižnici poišči knjigo Slavo vojvodine Kranjske in preberi, kaj je Valvazor zapisal o Cerkniškem jezeru.} se po svojih značilnostih precej razlikuje od drugih jezer. Ko je najbolj ojezereno, zajame površino 24 km2, potem pa popolnoma presahne.
Med največja umetnega jezera spadajo zajetja na Dravi, Soči in Savi, ki služijo vodnim elektrarnam. Med njimi največje je
Ptujsko jezero, ki je po površini celo večje od Bohinjskega jezera, vendar je plitvejše in vsebuje manj vode.
Poseben tip umetnih jezer so Šaleška jezera v Velenjski kotlini, ki so nastala zaradi ugrezanja površja nad opuščenimi deli velenjskega premogovnika. Zanje je značilno, da se zelo hitro spreminjajo. To so Družmirsko, Velenjsko in Škalsko jezero. Podobnega nastanka, nad opuščenim rudnikom, je tudi Kočevsko jezero.
Jezera imajo velik pomen za naravo in človeka. Zaradi vodnega izhlapevanjem blagodejno vplivajo na lokalne podnebne razmere, predstavljajo rekreacijske površine, ki nudijo možnosti za razvoj turizma. Pomembno vlogo imajo pri pridobivanju električne energije, zadrževanju vode v pokrajini, napajanju podtalnice in zaustavljanju hudourniških voda.
Poišči omenjena jezera na namiznem zemljevidu!
Blejsko jezero |
Ledeniško jezero |
|
Ptujsko jezero |
Umetno jezero |
|
Bukovniško jezero |
Umetno jezero |