Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Veter

Slovenija, razen Obsredozemske Slovenije, ne spada med prevetrene dežele, zato se v zimskem času v notranjosti Slovenije pogosto zadržuje megla.

Za Obsredozemske pokrajine je predvsem v hladni polovici leta značilna burja, močan in sunkovit veter. Burja nastane, ko je nad Sredozemljem nizek, nad kontinentom pa visok zračni tlak in kadar Slovenijo preplavi hladen zrak, ki se preko dinarskih planot Trnovski gozd, Nanos, Javorniki, Snežnik in Kras v valovih (sunki) spušča proti toplejšemu Jadranskemu morju. Sunki vetra dosežejo hitrosti nad 200 km/h in prevračajo avtomobile, trgajo strehe in lomijo drevje. Burja je tako pogost veter, da se v naravi kaže npr. s trajnim preoblikovanjem drevesnih krošenj in odnašanjem prsti.
Veje zaradi burje rastejo samo v eno smer

Pod vznožjem Karavank piha karavanški fen, ki je prav tako močan veter. Karavanški fen je v primerjavi z burjo redkejši pojav, zgodi se morda enkrat ali dvakrat na leto, večinoma v hladni polovici leta. Veter je enakomeren, razmeroma topel in suh. Tako kot burja je tudi karavanški fen padajoč veter. Največje hitrosti se pojavijo v dolinah, ki so pravokotne na greben Karavank (Mošenik in Tržiška Bistrica, Kokra, Kamniška Bistrica). Karavanški fen seže tudi v Julijske Alpe in Ljubljansko kotlino.

Močnejši vetrovi so pogosti v visokogorju, predvsem ob spremembah vremena. Najpogosteje pihajo iz jugozahodnih ali severovzhodnih smeri. Drugod po državi prevladujejo krajevni vetrovi, ki se razvijejo zaradi razgibanega reliefa in temperaturnih razlik.

Fronta prihaja

<NAZAJ
>NAPREJ30/241