Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Vrste rastja

Skozi stoletja se je sestava gozda spreminjala. Nekoč je gozd v nižinah sestavljala združba bukve (listnati gozd), danes ga pretežno sestavlja združba bukve in smreke (mešani gozd). Človek je pogozdoval v večini s smreko, saj raste hitro in je bila dražja. Na Krasu so pogozdovali s črnim borom, da bi površje zaščitili pred erozijo prsti. Delež gozda se povečuje na račun propadanja kmetij in zaraščanja obdelovalnih površin (ogozdovanje). Naravno rastlinstvo se je ohranilo le na težje dostopnih območjih v gorah in v zavarovanih območjih - gozdnih rezervatih. Med slednjimi je najbolj znan Krakovski gozd.

V Sloveniji pa ni pomembno le gozdno rastlinstvo. Na tako majhnem ozemlju je zaradi stika različnih naravnih enot veliko  rastlinskih vrst. Mnoge izmed njih so ogrožene in zato zavarovane. Pobude za varstvo rastlinskih vrst so v Sloveniji že stare. Razlogi za ogroženost rastlin so različni, prav tako so različne stopnje zavarovanja. Na t.i. rdeči seznam ogroženih rastlin je uvrščenih 12 % slovenskih rastlin. Primeri zavarovanih rastlin v Sloveniji so: srednja rosika, velikonočnica, navadna arnika, planika, rumeni sleč, tavžentroža.

<NAZAJ
>NAPREJ32/241