Slovenija je na stičišču štirih velikih naravnih enot. Zato ima tri tipe podnebja: zmerno celinsko, gorsko in submediteransko (sredozemsko) podnebje. Slednje ima večje količine padavin in nekoliko nižje temperature v primerjavi s pravim sredozemskim podnebjem. Količina padavin se od zahoda proti vzhodu zmanjšuje. Največ padavin pade na Alpsko - Dinarski pregradi.
Temperature ob morju redko padejo pod 0 °C, tam so snežne padavine redkost. Najhladneje pa je v visokogorju, kjer je na najvišjih vrhovih povprečna letna temperatura pod 0 °C.
Prvotno rastlinstvo Slovenije je bil gozd, ki so ga močno izsekali. Kljub temu danes gozd prekriva več kot polovico države (60 %). Po gozdnatosti smo na tretjem mestu v EU, za Švedsko in Finsko. S padavinami in temperaturami je pogojeno rastlinstvo. Na višjih nadmorskih višinah so višinski rastlinski pasovi.
Slovenija ima veliko zalogo vode v jezerih, rekah in podzemni vodi. Jezera po nastanku delimo na naravna in umetna. Na vodnatost rek imajo velik vpliv padavine in taljenje snega.
Spreminjanje vodnatosti preko leta prikažemo z rečnim režimom. Reke s snežnim režimom dobijo večino vode od taljenja snega v visokogorju, reke z dežnim režimom pa od dežja. Reke s snežno-dežnim in dežno-snežnim režimom pa dobijo vodo s kombinacijo taljenja snega in deževnice. Hidroenergetski potencial večjih rek, kot so Sava, Soča in Drava, se uporablja za proizvodnjo električne energije.
Podtalnica je najpomembnejši vir pitne vode v Sloveniji. Njena kakovost se zaradi uporabe umetnih gnojil, ki jih dež spira v zemljo, slabša. Prav tako je občutljiva voda pod kraškim površjem, saj je apnenec zelo prepustna kamnina in vsako površinsko onesnaženje takoj prenikne v notranjost - do podtalnice.
Slovensko morje zavzema del Tržaškega zaliva. Zaradi zaprtosti in plitvosti zaliva je morje občutljivo za posege človeka in njegovo dejavnost.