Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Povzetek

Oksidacijska števila so pripomoček za razumevanje in urejanje redoks reakcij. Določimo jih na osnovi sprejetih pravil, na osnovi katerih mora biti vsota oksidacijskih števil vseh atomov v molekuli enaka nič, v ionih pa mora biti enaka naboju iona.

Pri določanju oksidacijskih števil moramo upoštevati:

1. Oksidacijska števila elementov so enaka nič.

2. Oksidacijsko število iona elementa je enako naboju iona.

3. Oksidacijsko število vodika v spojinah je +1, izjema je v kovinskih hidridih, npr LiH, ko je −1.

4. Oksidacijsko število kisika v spojinah je −2, izjema je vodikov peroksid, H2O2, ko je −1. 

Primera določanja oksidacijskih števil.

Oksidacijsko število žvepla v vodikovem sulfidu, H2S: oksidacijsko število vodika je +1, dva atoma vodika 2·(+1) = +2.

Ker mora biti vsota vseh oksidacijskih števil enaka nič, je oksidacijsko število žvepla v vodikovem sulfidu −2.

 

Oksidacijsko število dušika v dušikovi kislini, HNO3: oksidacijsko število vodika je +1; oksidacijsko število kisika je −2, trije atomi kisika 3·(−2) = −6. Ker mora biti vsota vseh oksidacijskih števil enaka nič, je oksidacijsko število dušika v dušikovi kislini +5.

Pri redoks reakcijah atomi spremenijo svoje oksidacijsko število. Reakciji oksidacije in redukcije potekata istočasno. Reakcija oksidacije pomeni oddajanje elektronov. Snov, ki oddaja elektrone je reducent. Pri tem se atomu, ki oddaja elektrone, oksidacijsko število poveča.

Reakcija redukcije pomeni sprejemanje elektronov. Snov, ki sprejema elektrone je oksidant. Pri tem se atomu, ki sprejme elektrone, oksidacijsko število zmanjša. Reducent oddaja elektrone oksidantu.

 

<NAZAJ
>NAPREJ128/245