Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

3. Izvedba projektnega dela

V stopnji izvedbe projekta boste izvedli naloge po načrtu, ki ste ga pripravili v prejšnji fazi. Vsak naj se potrudi, da izvede svojo nalogo čim bolje. Časovno je ta stopnja glavnina projektnega učnega dela.

Dejavnosti dijakov so lahko različne: opazovalne, eksperimentalne, študijske, konstrukcijske ..., potekajo pa lahko individualno, v parih, v manjših ali večjih skupinah.

Pomemben del te stopnje predstavlja študij teoretičnih osnov, ki bodo projektni nalogi dale jasno in strokovno nesporno kemijsko ozadje o vaši izbrani temi v sklopu krovnih tem (o pridobivanju, lastnostih in uporabi H2SO4, HNO3, H3PO4 ).

Pri študiju teoretičnih osnov uporabimo tiskane (učbenike, enciklopedije, leksikone, priročnike, poljudne, strokovne in znanstvene revije, časopise, ...) in elektronske vire (spletne strani, zgoščenke, baze podatkov, ...). V veliko pomoč pri iskanju literature nam je kooperativni online bibliografski sistem Virtualne knjižice Slovenije Cobiss.

Ob uporabi COBISS/OPAC je tako mogoče iskanje literature kar iz domačega računalnika ali šolske knjižnice.

Vstop v Virtualno knjižnico Slovenije je mogoč na naslovu http://www.cobiss.si/.

Ko smo poleg učbenika za kemijo zbrali vsaj nekaj zanesljivih literaturnih virov, se lotimo študija teoretičnih osnov. Navadno ob začetku podrobneje razčistimo osnovne pojme izbranega področja in spoznamo njegovo temeljno strukturo, prav tako pa ugotovimo, česa še ne vemo in bi morali dodatno preštudirati.

Pri prebiranju literature moramo biti kritični v smislu zaupanja do navedenih podatkov (predvsem, kadar črpamo iz spletnih strani), ki jih je dobro preveriti v dodatnih literaturnih virih. Da bi se izognili navajanju zastarelih podatkov, bodimo pozorni na izvirno letnico navednih podatkov in v splošnem poskušamo navajati čim novejše podatke.

Pri študiju teoretičnih osnov in povzemanju njihove vsebine je pomembno, da sproti ustrezno navajamo vire, od koder smo pridobili podatke, kar imenujemo citiranje. Literaturo citiramo, da povemo, kdo je avtor določene vsebine, hkrati pa seznam uporabljene literature omogoča, da si lahko tisti, ki ga problematika zanima, pridobi dodatne informacije.

<NAZAJ
>NAPREJ229/245