Kroženje snovi

Rastline so sposobne v procesu fotosinteze pretvorbe svetlobne energije v kemično energijo oz. so sposobne izdelave hranilnih snovi (sladkorjev), zato jih imenujemo proizvajalci. Proizvajalci poleg svetlobne energije potrebujejo tudi ogljikov dioksid in vodo ter mineralne snovi.

Živali si ne morejo same izdelati hranilnih snovi, zato so odvisne od snovi, ki jih izdelajo proizvajalci. Ker živali ne proizvajajo novih hranilnih snovi, temveč le trošijo snovi, ki so jih izdelali proizvajalci, jih imenujemo potrošniki. Potrošnike, ki se prehranjujejo z rastlinami, imenujemo  rastlinojedci. Rastlinojedci so običajno vezani na določeno vrsto rastlin ali manjše število vrst rastlin, ki jih jedo, zato velja pravilo, da več kot je v ekosistemu rastlinskih vrst, več je živalskih vrst. Potrošnike, ki se prehranjujejo z rastlinojedci, imenujemo mesojedci. Z rastlinami in živalmi se prehranjujejo vsejedci.

Nekateri organizmi, predvsem bakterije in glive, se prehranjujejo z iztrebki živih bitij in odmrlimi živimi bitji. Ker glive in bakterije hranilne snovi razkrajajo v mineralne snovi, jih imenujemo razkrojevalci. Nastale mineralne snovi so ponovno na voljo rastlinam, s čimer je krog kroženja snovi sklenjen.

Zaporedje živih bitij, ki se prehranjujejo drug z drugim, imenujemo tudi prehranjevalna veriga. Običajno prehranjevalno verigo sestavljajo proizvajalec – rastlinojedec – mesojedec.

Ker se nekateri rastlinojedci prehranjujejo z isto vrsto rastlin (npr. polh se prehranjuje s plodovi bukve, gosenica se prehranjuje z listi bukve) in ker se nekateri mesojedci prehranjujejo z istimi rastlinojedci (npr. sova in podlasica se prehranjujeta z rovkami) in ker se ista vrsta lahko prehranjuje z več drugimi vrstami, je več prehranjevalnih verig povezanih v prehranjevalni splet.