Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Posledice naravnih nesreč in človekova dejavnost

Vse prej navedene naravne nesreče lahko močno vplivajo na naravne in umetne ekosisteme, zlasti na naselja. Ob tem se lahko sprostijo za okolje škodljive snovi, ki lahko porušijo ravnovesje v ekosistemu.


Potresi poškodujejo predvsem človekova bivališča in prometno infrastrukturo – ceste in železnice.

Primer jedrske katastrofe, ki jo povzroči cunami

Zaradi cunamija je bila močno poškodovana jedrska elektrarna v Fukušimi. Nesreča je bila označena kot najhujša jedrska nesreča po tisti v Černobilu leta 1986 (ob nesreči v Fukušimi se je sprostilo približno sedemkrat manj radioaktivnih snovi kot v Černobilu. V treh mesecih po nesreči se je večina radioaktivnih snovi že spremenila v snovi, ki niso radioaktivne.

Ali lahko naravne nesreče preprečimo?

Naravnih nesreč zaenkrat ne moremo natančno napovedati, niti jih preprečiti. Znanstveniki z merilnimi instrumenti spremljajo aktivnost vulkanov, merijo tresljaje ob potresih ter merijo višino padavin in vodostaje rek. Ob povečani možnosti naravne nesreče opozorijo ustrezne službe, ki lahko sprožijo evakuacijo prebivalstva. V primeru naravnih nesreč sodelujejo civilna zaščita, gasilci in tudi vojska.

<NAZAJ
>NAPREJ321/332