Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Odboj od gladkih in hrapavih površin

Kako se svetloba odbije od predmeta, je odvisno od odbojne površine na gladki površini se vzporedni snop svetlobe odbije vzporedno, na hrapavi površini pa pride do difuznega odboja. V tem primeru se vsak žarek sicer odbije pod enakim kotom, kot je vpadel, a se zaradi hrapavosti površine svetloba razprši v vse smeri.

O obstoju odboja svetlobe od hrapavih površin se lahko prepričamo s preprostim poskusom, prikazanim na posnetku: v temnem prostoru osvetlimo svetel predmet, na primer list papirja. Opazimo, da se osvetli tudi njegova okolica.


Difuzni odboj omogoča, da vidimo telesa, ki niso svetila. Razmisli, zakaj vidimo Luno, čeprav ne oddaja svetlobe.

 

Slika v ravnem zrcalu

Predmet vidimo, ko vpade svetloba od njega v naše oči. Po navadi je to direktno (neposredno), lahko pa vpade tudi indirektno (posredno) prek zrcala. Zdi se nam, da slika predmeta nastane za zrcalom. Oči oziroma možgani vedo, da se svetlobni žarki razširjajo premo. V resnici se na ogledalu odbijejo, zato mislimo, da je zrcaljeno telo za ogledalom.

<NAZAJ
>NAPREJ33/260