Če se je ena, zelo široka in razvejena pot v ustvarjanju glasbe 20. in 21. stoletja razvijala na temeljih atonalnosti, so se v tem času razvijale tudi mnoge druge smeri, ki iščejo izvirno izraznost v drugačni {tonalnosti;DRUGAČNA TONALNOST: Skladatelji na primer uporabljajo tudi druge lestvice, ne samo durovih in molovih (temu pravimo modalnost). Pogosto take lestvice imenujemo tudi modusi. Med njimi so zelo znani folklorni (ciganski, balkanski in drugi), stari cerkveni ter umetni modusi (tisti, ki so se jih izmislili skladatelji). Politonalnost (poli = več) je naenkrat uporabljala več različnih tonalitet, ki so v skladbi zvenele sočasno. Polimodalnost hkrati uporablja več modusov. Razširjeni kromaticizem pa v tonalni glasbi uporablja zelo veliko tujih (nelestvičnih) tonov, ki ne spadajo v osnovno tonaliteto. Če so skladatelji hoteli take melodične linije harmonizirati, so morali uporabljati posebne akorde. }. Rdeča nit teh smeri se je začela viti na prelomu iz 19. v 20. stoletje. V arhitekturni in likovni umetnosti je takrat začel prevladovati stil, ki so ga poimenovali z različnimi {imeni;Art nouveau – nova umetnost, secesija – odstop, prelom s starim, fin de siècle – konec stoletja, Jugendstil – slog mladih in podobno.}. Med pomembnimi skladatelji tega časa je bil tudi {Richard Strauss;Skladatelj je znan predvsem po svojih simfoničnih pesnitvah in operah. Od svojih predhodnikov se je razlikoval predvsem po novem pristopu do harmonskih vertikal, nenavadnih melodičnih zasukih in bogati orkestraciji z mnogoterimi prepletanji melodičnih linij.}. Ena njegovih najbolj priljubljenih simfoničnih pesnitev nosi naslov Vesele potegavščine Tilla {Eulenspiegla;Originalen naslov je Till Euelenspiegels lustige Streiche.}. Prisluhni znani temi, ki je zapisana spodaj (toni so oštevilčeni, da jih lahko potem izbereš). V njej se pojavljajo tudi tuji (kromatični) toni, ki ne spadajo v originalno lestvico F-dura. Poišči jih in izpiši njihove številke. Tema se pojavi na začetku skladbe, v sedmem taktu (skladba je v celoti dostopna na spletu).
Skladatelji so že v romantiki in impresionizmu z glasbo intenzivno slikali občutke in razpoloženja. Na spletu poslušaj začetek drugega Klavirskega koncerta S. Rahmaninova ter ugotovi, kdo igra:
začetna tema
začetne akorde: | solist | orkester |
spremljevalne razložene akorde: | solist | orkester |
začetno temo: | solist | orkester |
Vzdušje začetnih akordov v pianissimu bi lahko opisal kot: |
skrivnostno. |
veselo. | |
napeto (kot pred bojem). | |
zaljubljeno. |
Posebnost Rahmaninovega drugega klavirskega koncerta je prav v tem, da na mnogo mestih klavir prevzame spremljevalno vlogo, orkester pa v teh primerih igra vodilne melodične linije. Takšno izvajanje je bilo v klasicizmu izredno redko. Občasno se je pojavljalo v romantiki, kot na primer pri Schumannovem a-mol koncertu, vendar ne v taki meri kot pri Rahmaninovu in njegovih klavirskih koncertih. Rahmaninov je vez med romantičnim obdobjem ter 20. stoletjem.