Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

MOJSTER SIMFONIČNIH PESNITEV

Če se je ena, zelo široka in razvejena pot v ustvarjanju glasbe 20. in 21. stoletja razvijala na temeljih atonalnosti, so se v tem času razvijale tudi mnoge druge smeri, ki iščejo izvirno izraznost v drugačni {tonalnosti;DRUGAČNA TONALNOST: Skladatelji na primer uporabljajo tudi druge lestvice, ne samo durovih in molovih (temu pravimo modalnost). Pogosto take lestvice imenujemo tudi modusi. Med njimi so zelo znani folklorni (ciganski, balkanski in drugi), stari cerkveni ter umetni modusi (tisti, ki so se jih izmislili skladatelji). Politonalnost (poli = več) je naenkrat uporabljala več različnih tonalitet, ki so v skladbi zvenele sočasno. Polimodalnost hkrati uporablja več modusov. Razširjeni kromaticizem pa v tonalni glasbi uporablja zelo veliko tujih (nelestvičnih) tonov, ki ne spadajo v osnovno tonaliteto. Če so skladatelji hoteli take melodične linije harmonizirati, so morali uporabljati posebne akorde. }. Rdeča nit teh smeri se je začela viti na prelomu iz 19. v 20. stoletje. V arhitekturni in likovni umetnosti je takrat začel prevladovati stil, ki so ga poimenovali z različnimi {imeni;Art nouveau – nova umetnost, secesija – odstop, prelom s starim, fin de siècle – konec stoletja, Jugendstil – slog mladih in podobno.}. Med pomembnimi skladatelji tega časa je bil tudi {Richard Strauss;Skladatelj je znan predvsem po svojih simfoničnih pesnitvah in operah. Od svojih predhodnikov se je razlikoval predvsem po novem pristopu do harmonskih vertikal, nenavadnih melodičnih zasukih in bogati orkestraciji z mnogoterimi prepletanji melodičnih linij.}. Ena njegovih najbolj priljubljenih simfoničnih pesnitev nosi naslov Vesele potegavščine Tilla {Eulenspiegla;Originalen naslov je Till Euelenspiegels lustige Streiche.}. Prisluhni znani temi, ki je zapisana spodaj (toni so oštevilčeni, da jih lahko potem izbereš). V njej se pojavljajo tudi tuji (kromatični) toni, ki ne spadajo v originalno lestvico F-dura. Poišči jih in izpiši njihove številke. Tema se pojavi na začetku skladbe, v sedmem taktu (skladba je v celoti dostopna na spletu).

kromatični toni imajo številke: 4 , 9 , 14 , 17

 

Katero glasbilo, nanj je igral tudi Straussov oče, igra omenjeno temo? {francoski_rog;trobenta;pozavna}

ČAROBNI KLAVIRSKI KONCERTI

Skladatelji so že v romantiki in impresionizmu z glasbo intenzivno slikali občutke in razpoloženja. Na spletu poslušaj začetek drugega Klavirskega koncerta S. Rahmaninova ter ugotovi, kdo igra:

 

začetna tema

 

začetne akorde: solist orkester
spremljevalne razložene akorde: solist orkester
začetno temo: solist orkester

 

Vzdušje začetnih akordov v pianissimu
bi lahko opisal kot:
skrivnostno.
veselo.
napeto (kot pred bojem).
zaljubljeno.

 

Posebnost Rahmaninovega drugega klavirskega koncerta je prav v tem, da na mnogo mestih klavir prevzame spremljevalno vlogo, orkester pa v teh primerih igra vodilne melodične linije. Takšno izvajanje je bilo v klasicizmu izredno redko. Občasno se je pojavljalo v romantiki, kot na primer pri Schumannovem a-mol koncertu, vendar ne v taki meri kot pri Rahmaninovu in njegovih klavirskih koncertih. Rahmaninov je vez med romantičnim obdobjem ter 20. stoletjem.

<NAZAJ
>NAPREJ169/248