Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

VEČPLASTNOST

Poslušaj orkestralno delo Posvetitev pomladi Igorja Stravinskega, in sicer del z naslovom Les Augures printaniers (Prerokovanje pomladi). V ponavljajočih se vertikalah, ki jih igrajo godala, se skrivata dva popolnoma različna akorda v dveh plasteh, zato takemu načinu pravimo bikordalnost (bi = dva). Skupaj zvenita atonalno, čeprav je vsak izmed njiju po svoji zgradbi tonalen.

Katera skupina glasbil igra nesimetrične poudarke? {francoski_rogovi;flavte;trobente}

Katera izmed ruskih ljudskih oziroma ponarodelih pesmi – Kalinka (калинка), Večerni zvon (Вечерний звон), Ej, uhnem (Эй, ухнем) – je najbolj podobna temu, sicer ritmično rahlo spremenjenemu motivu? Pesmi lahko poslušaš, dostopne so na spletu (kopiraj navedene ruske naslove v spletni brskalnik).

{Ej,_uhnem;Kalinka;Večerni_zvon}

{Zanimivosti o sliki;Sliko je med letoma 1870 in 1873 ustvaril ruski realistični slikar Ilya Yefimovich Repin. Naslovil jo je Burlaki na Volgi (Бурлаки на Волге). Podoben naslov, Mornarji na Volgi, nosi tudi ruska ljudska pesem, čeprav je v Rusiji bolj znana pod naslovom Ej, uhnem (Эй, ухнем). Na sliki so burlaki, ki so za majhna plačila vlekli ladje proti toku rek navzgor. Repin je naslikal tudi znameniti portret skladatelja Musorgskega.}

PRELOMI IN PREMIKI

Lestvice (tonalitete) so si lahko med seboj bolj ali manj podobne glede na različno število višajev oziroma nižajev. Nekatere tone pa imajo enake – tako imata denimo C-dur in G-dur kar šest enakih tonov. Iz takih enakih tonov pa lahko tudi sestavimo akorde, ki jih najdemo tako v enem kot v drugem duru. Take akorde so skladatelji uporabljali za prehode (modulacije) med tonalitetami. Skladatelj Sergej Prokofjev je večkrat prelomil to tradicijo in premikal svoje melodične linije med včasih zelo oddaljenimi tonalitetami. Ob poslušanju teme glavnega junaka iz glasbene pravljice Peter in volk ugotovi, pri kateri številki se nahaja takšen prelom oziroma premik, ki se od glavne tonalitete na hitro in za kratek čas oddalji ter se ji znova približa.

{3;2;1}

V Petru in volku je skladatelj z glasbili ponazoril različne živali: mačko, ki jo igra klarinet, ptičko, ki jo igra flavta, volka, ki ga predstavljajo francoski rogovi, ter račko , ki jo igra oboa . Poleg živali nastopajo v pravljici tudi osebe: Peter, ki ga predstavljajo godala, ter dedek , ki ga igra fagot, medtem ko strele pušk, ki jih nosijo lovci, ponazarjajo timpani .
<NAZAJ
>NAPREJ170/248