Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

povzetek

Med skladbami 20. in 21. stoletja (na področju resne glasbe) boš naletel tudi na take, ki ti morda ne bodo všeč. Mogoče te bo (pre)zapletena zgradba marsikatere izmed njih na začetku odvrnila od želje po seznanjanju s sodobno glasbeno umetnostjo. Zato je na tej strani kratek spisek tistih najbolj priljubljenih del, ki so prepričala tisoče poslušalcev.

Govorili smo o R. Straussu. Mogoče te bo najbolj prepričal začetek njegove simfonične pesnitve Tako je govoril Zaratustra, vendar ima ta skladba tudi nadaljevanje. Poslušaj tudi tega. Na začetku je stilno podobno kot R. Strauss pisal tudi Erich Wolfgang Korngold, rojen na Avstro-Ogrskem, ki pa je pozneje odšel v Ameriko in postavil temelje za orkestrsko filmsko glasbo. Poslušaj orkestrsko suito z glasbo za film Sea Hawk. Glasbo primerjaj z deli J. Williamsa.

Pri S. Rahmaninovu smo obravnavali njegovo najbolj poslušano delo, torej drugi klavirski koncert. Nadaljuješ pa lahko z njegovo Rapsodijo na Paganinijevo temo. Pozabavaj se in izmed treh Paganinijevih Capricciev izberi tistega, ki ga je Rahmaninov uporabil za temo – na spletu poslušaj Caprice (it. Capriccio) št. 1, 13 in 24 ter označi pravilnega.

 

Če ti je bil drugi klavirski koncert Rahmaninova všeč, lahko poslušaš tudi njegov prvi ali tretji klavirski koncert. Skladatelj je z njimi priklical vzdušje romantike, ki pa jo je začinil z značilnostmi glasbe 20. stoletja. Še bolj romantično pa zveni Varšavski koncert, ki ga je R. Addinsell napisal za film Dangerous Moonlight, kot samostojni koncert pa so ga kmalu začeli izvajati na svetovnih koncertnih odrih.

Skladatelj I. Stravinski je med drugim napisal živahno Tarantello, ki se nahaja v njegovi suiti Pulcinella.

S. Prokofjev je zelo znan po boju Montegov in Kapuletov iz baleta Romeo in Julija (na spletu v brskalnik vpiši Montagues And Capulets).

Pri A. Hačaturjanu najdemo kar nekaj zelo priljubljenih del, med njimi Ples s sabljami (Sabre dance) iz suite Gayaneh. Verjetno te bo navdušil tudi Adagio iz baleta Spartak.

Če ti je bil všeč A. Márquez, ti bo verjetno všeč tudi skladba Mambo, ki jo je v svojem muzikalu Zgodba z zahodne strani napisal L. Bernstein.

Mambo je latinskoameriški ples in, tako kot plesni stil danzon, ki ga je uporabil Márquez, izvira iz Kube. Bernstein je napisal tudi znano operetno uverturo z naslovom Candide, ki jo pogosto igrajo kot samostojno skladbo. Tri desetletja pred tem pa je prav tako z živahnimi (brazilskimi) ritmi D. Milhaud navdušil pariško občinstvo, in sicer s premiero baletne glasbe Vol na strehi (Le boeuf sur le toit). Skladatelj je brazilske ritme uporabil tudi v tretjem stavku skladbe Scaramouche, ki jo je priredil za različne izvajalske zasedbe.

Ne smemo pozabiti, da je vsa ta južnoameriška glasba tesno povezana z matičnima državama, Portugalsko in predvsem Španijo. Iz zadnje je tudi skladatelj J. Rodrigo, ki ga poznamo predvsem po njegovem koncertu za kitaro in orkester Concierto de Aranjuez.

Oglej si začetek filma Žrelo ter poslušaj uvodno temo J. Williamsa. Poslušaj še prve takte stavkov simfonije Iz novega sveta (New World Symphony) A. Dvořaka in ugotovi, od kje je Williams vzel to temo.

<NAZAJ
>NAPREJ174/248