Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

LJUDSKO V UMETNEM

Skladatelji pogosto iščejo navdih za svoja dela v ljudski glasbi. Med avtorji, ki so črpali melodije iz bogatih zakladnic ljudske zapuščine, je bil tudi ameriški skladatelj Aaron Copland. V svoji suiti z naslovom Štiri plesne epizode iz Rodea je v stavku z naslovom Hoe-down uporabil eno izmed spodaj navedenih ljudskih pesmi. Najprej poslušaj stavek Hoe-down iz Coplandove suite (dostopen je na spletu), nato pa prisluhni še trem ljudskim skladbam in ugotovi, katero izmed njih je skladatelj uporabil kot glavno temo (vse tri skladbe so dostopne na spletu; pozor, v brskalnik vpiši tudi letnico, kjer je navedena!):

{Bonaparte's_Retreat_(1937);The_stone_in_the_field;Dunmore_Lasses}

Tako v irski ljudski glasbi kakor tudi v skladateljevi kompoziciji, se pogosto pojavlja poseben način igranja na violine, ko ob igranju melodije sočasno igrajo tudi po praznih, nižje zvenečih strunah glasbila (torej po strunah g, d ter a). Nenehno ponavljajoči se ton, ki ga slišimo pod melodijo, imenujemo bordun.

Ali veš, katero glasbilo, ki ga uvrstimo med pihala, tudi igra takšen bordun ob hkratnem igranju melodije?

{dude;oboa;klarinet;kontrafagot;saksofon}

ODTUJEVANJE

Pri učenju lestvic je a-molova ena najlažjih, saj v osnovi nima nobenih predznakov. Kadar pa lestvico harmoniziramo, zvišamo njen sedmi ton g v ton gis, in tako harmonsko a-mol lestvico sestavljajo toni a, h, c, d, e, f ter gis, ki se razveže v ton a. Zato po navadi preproste melodije v a-molu spremljamo z akordi a-c-e (tonika), d-f-a (subdominanta) in e-gis-h (dominanta).

V razredu zapojte na primer Gusarsko ter jo spremljajte s temi akordi. Kako pa zveni, če pri spremljavi namesto akorda e-gis-h uporabite akord e-g-h? Čudno, kajne!? Prav tako je v a-molu tudi svetovno znan valček iz suite {Masquerade;Skladatelji pogosto iz svojih obsežnejših del, kakršna so baleti in opere, ustvarijo orkestralne suite, ki so samostojna koncertna dela. Tako je tudi Aram Hačaturjan iz scenske glasbe Masquerade, ki jo je prvotno napisal za istoimensko igro ruskega pesnika M. Lermontova, naredil orkestralno suito, ki jo orkestri mnogokrat umestijo na svoje koncertne sporede.}, ki je delo armenskega skladatelja A. Hačaturjana (dostopen je na spletu). V 20. stoletju so skladatelji pogosto odtujevali – spreminjali – intervale v tonaliteti, da so dobili bolj nepričakovane in zanimivejše melodične linije. Oglej si začetno temo ter ugotovi, katera tona je skladatelj odtujil.

Odtujena tona imata številki 5 in 13 .

Poslušaj Hačaturjanov valček iz Masquerade in označi pravilne navedbe.

Skladba ima dva glavna dela. Skladba ima tri glavne dele.
Glavni deli so v sosledju dur-mol-dur. Glavni deli so v sosledju mol-dur-mol.
Glavna dela sta v sosledju mol-dur. Glavna dela sta v sosledju dur-mol.
<NAZAJ
>NAPREJ172/248