Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

GIACOMO PUCCINI

Za svoje delo skladatelji seveda tudi zaslužijo. Mozarta sicer štejemo za velikega reveža, ki so ga pokopali v neznanem grobu za uboge, v resnici pa je veliko zaslužil, a še več zapravil. Operni skladatelji z deli pridobijo tako imenovane {velike pravice;Velike pravice so tiste, ki omogočajo skladatelju, da se dogovori z operno hišo o deležu od prodaje kart in honorarju. Male pravice pa so tiste, ki jih skladatelj kot avtor različnih glasbenih del dobiva zaradi njihovih izvedb na radiu ali na televiziji in v koncertnih dvoranah. Delež prejemka določa avtorska agencija, skladatelj pa na to nima neposrednega vpliva.}, tako je imel tudi Puccini precej pod palcem. V kraju Torre del Lago si je ob jezeru zgradil vilo, tako da je lahko v miru ustvarjal, čolnaril, lovil in užival v vožnji z avtomobili.

Puccinijeva strast do avtomobilov bi se skoraj tragično končala ob avtomobilski nesreči, ki je močno vplivala na njegovo zdravje.

Poleg R. Leoncavalla, P. Mascagnija in U. Giordana je bil Giacomo Puccini eden glavnih predstavnikov verizma, zanikanja romantičnega zasanjanega misticizma in olepševanja, s premikom k realnosti prikaza vsakodnevnega življenja (italijanski prevod vero = resnično). Veljal je za največjega skladatelja po Verdiju, vendar je njegova orkestracija odstrla novo paleto barv. V operi Madame Butterfly je uporabil zbor s prav posebnim načinom petja. Ob poslušanju ugotovi, kako zbor poje.

PIETRO MASCAGNI

Leta 1890 je bila izvedena prva veristična opera Pietra Mascagnija z naslovom {Cavalleria rusticana;Mascagni je z opero Cavalleria rusticana zmagal na natečaju glasbene založbe Sonzogno. Opera je takoj zaslovela. Zgodba je postavljena v čas nastanka, v njej pa nastopajo preprosti ljudje. Prežeta je s tematiko ljubezni, nezvestobe in boja na nož s smrtnim izidom.}. Med najbolj priljubljenimi deli te opere enodejanke je instrumentalni {intermezzo;Glasba Mascagnijevega intermezza je uporabljena tudi v kultnem filmu Boter 3, kjer se Michael Corleone spominja svojega življenja v trenutku tik pred smrtjo, sedeč na stolu sredi malega vaškega trga, pred hišo. Filmski prizor spominja na sceno iz opere. }. Poslušaj ga, dostopen je na spletu. Ugotovi, s katerimi glasbili je skladatelj ustvaril spremljavo k melodični liniji.

 

Slavni italijanski režiser {Franco Zeffirelli;Franco Zeffirelli je režiral številne operne predstave v opernih teatrih kot so milanska La Scala, Metropolitanska opera v New Yorku, dunajska operna hiša in druge. Kot filmski režiser se je proslavil s filmom Čaj z Mussolinijem (Un tè con Mussolini), režiral pa je tudi mnogo filmov z operno vsebino (Pagliacci, Don Carlo, Otello in Traviata). Posnel je tudi filma o slavnem dirigentu A. Toscaniniju ter o operni divi M. Callas. } je naredil filmsko različico te Mascagnijeve opere. Nepozabna, tako v operi na splošno kot tudi v Zeffirellijevem filmu, je napitnica, kjer od strasti zaslepljeni Turridu vse prisotne povabi na pijačo. Napitnico poslušaj (v spletni brskalnik vpiši: Mascagni Cavalleria rusticana Drinking song).

Opera Cavalleria rusticana se dandanes izvaja skupaj z opero Pagliacci skladatelja Ruggera Leoncavalla. Obe sta krajši in tako zapolnita običajen operni večer, poleg tega pa obe sodita k verizmu. Vendar bodi pazljiv, čeprav Cavalleria in Leoncavallo zvenita podobno, ne sodita skupaj.

 

Poslušaj tudi intermezzo iz 2. dejanja opere Fedora, delo verističnega skladatelja Umberta Giordana in sam presodi, če je skladatelj navdih za ta intermezzo iskal in našel pri svojem prijatelju Mascagniju.

<NAZAJ
>NAPREJ233/248