Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Zgradba galvanskega člena

Alessandro Volta je sestavil galvanski člen (ime je dobil po L. Galvaniju) iz ploščic bakra in cinka, ki ju je ovil s kosom klobučevine, ki jo je namočil v žveplovo kislino. Tudi danes je galvanski člen sestavljen iz dveh delov (polčlenov). V obeh delih potekata spontani reakcije oksidacije in redukcije. Energija te reakcije pa se sprošča v obliki enosmernega električnega toka.

Najprej poglejmo, kaj se zgodi, če damo cinkovo ploščico v raztopino bakrovih ionov. Če povlečemo drsnik, bomo v skrajnih legah videli, da je prišlo do spremembe, kemijske reakcije.

Na cinkovi ploščici se je iz raztopine izločil elementarni baker. S submikroskopskimi delci je prikazana reakcija, ki se dogaja na površini cinkove ploščice.

Zapišite reakcijo, ki je potekla v tem primeru.

Zn(s) + Cu2+(aq) $\rightarrow$ Zn2+ (aq) + Cu (s)

Če isto reakcijo izvedemo drugače, tako da poteka oddajanje in sprejemanje elektronov po vodniku in ne neposredno v raztopini, lahko elektrone, ki se izmenjajo med kovinskima ploščicama, uporabimo, da opravijo neko delo, v našem primeru zasveti žarnica, ko je tokokrog sklenjen (uporabite drsnik).

<NAZAJ
>NAPREJ140/245